Урал батыр оригинал на башкирском языке латиница запись Мухаметши Бурангулова

Вашему вниманию предлагается башкирский народный эпос «Урал батыр» в рукописи Мухаметши Бурангулова на латинице. Набрано с монографии Ш.Р.Шакуровой "Башкирский народный эпос "Урал-Батыр". Архивный первоисточник и его текстологический анализ", Уфа, Гилем, 2007. В нем текст эпоса "Урал-Батыр был представлен во второй части монографии в виде фототипического воспроизведения текста эпоса (то есть отсканированного), хранящегося в архиве Института истории, языка и литературы Уфимского научного центра РАН (текст сохранился на латинице).
Публикация Айдара Хусаинова, 2021.
M.Ƣafuri isemendage Tel hәm Әdәbiet Ƣilmi-tikşerenev
i n s t i t u t ь

 

" U R A L   B A T Ь R "

/e p o s/

 

Moxamatşa Buranƣulov
tarafьnan jađьp alьnƣan.

 

I 9 4 I      J Ь L.

URAL   BATЬR
/epos/

I9I0 jьl Orenburg gubernahь, Orenburg өjәđe Etqol volьsь
Irdes avьlьhьŋ Ƣәbit qurajsь menen Bәlәkәj Etqol  avьlьhьŋ Xәmit qu-
rajsьlar hөjlәvenәn jađьp alьnьp, Moxamatşa Buranƣulov tarafьnan sis-
temalaştьrьlƣan.

Boron-boron borondan,
Keşe-mađar bumaƣan,
Kiler ajaq baѣmaƣan,
U tirәlә qoro jer
Barlьƣьn his kem belmәgәn,
Dyrt jagьn dingeđ uratqan,
Buƣan ti ber urьn,
Anda bugan ti boron,
Janbirđe tigәn qart man
Janbikә tigәn ber qarsьq;
Qajđa barha ularqa
U urьnda jul asьq.
Bь qart man bь qarsьq
Qajđan mьnda kileven,
Ata, әsә, jer - hьvьn,
Qajđa torop qalƣanьn
Yđđәre lә onotqan,
Ikәvđәn ikәv şa jerđә
Başlap qөmөr hөrgәndәr,
Tora-bara u ikәv
Ike ulь la bulƣandar.
Şylgәn bugan oloho,
Ural bugan kesehe,
Bytәn keşe kyrmәjse,
Tik jәşәgәn dyrtavhe.
Donja-mađar jьjmaƣan,
Qaşьq-ajaq totmaƣan,
Qađan aѣьp, ut jaƣьp,
Alar donja kөtmәgәn.

Avьrьv-hьđlav kyrmәgәn,
Ylem barьn belmәgәn,
Bar nәmәgә ylemde
Yđem min tip hanaƣan.

Hunarđa at menmәgәn,
Qulƣa hađaq totmaƣan,
Menәrenә arьѣlandь,
Balь qьna surtandь,
Qaşqa sөjgen şoŋqarđь,
Ete totqan jәnlekte,
Qan hurьrƣa hөlөktө
Yđ iştәre jahaƣan.

Bik borondan buƣanmь,
Janbirđe yđe qьlƣanmь,
Bara-tora şu jerđe
Jola bulьp kitkәnme?

Jьrtqьs jәnlek totto ihә,
Jәnlek irkәk buldь ihә,
Irle bisә ikәvhe
Başьn sәjnәp aşaƣan;
Şylgәn mәn Yralƣa,
Ete mәn Surtanƣa
Qalƣan jaƣьn taşlaƣan.
Jьrtqьs jәnlekte totha,
Jәnlek orƣasь buha,
Irle, bisә ikәvhe
Jөrәgene hajlaƣan.
Ylen jәmşәr jәn totha,
Qara hөlөk qađaƣan,
Hөlөgөnәn hurđьrьp,
Qandь hьvhьn jahaƣan.

Bala yѣep jetkәnse,
Yđe jәnlek totqansь,
Baş, jөrәkte aşavđan,
Hьvhьnƣa qan esevđәn
Balalarьn tьjƣandar,
His jaramaj tigәndәr.

Aj yѣәhen, kөn yѣep,
Balalarь iѣ belep,
Şylgәnenә un ike,
Uralьna un tulьp,
Berhe arьѣlan menәm tip,
Berhe Şoŋqar sөjәm tip,
Mađahьna tejgәn haŋ,
Ikehen dә saqьrьp,
Bьlaj tiep әjtkәn ti:
- Ikegeđ đә balamhьđ,
Kyđemdәge qaramhьđ,
Tөşөr saƣьđ ađmaƣan,
Bьvьnьƣьđ qatmaƣan,
Qulƣa suqmar totarƣa,
Qoşqa Şoŋqar sөjergә,
Әle arьѣlan menergә
Miđgelegeđ jetmәgәn.
Min ni birhәm aşaƣьđ,
Min quşqangь eşlәgeđ,
Kynegergә hьbajƣa
Ana bolan menegeđ,
Sьjьrsьqtьŋ tьvьna
Jaƣьlbajđь sejegeđ;
Hьvhahaƣьđ ujьnda
Ana aq hьv esegeđ,
Qapьrsaqqa tutьrƣan
Qandan avьđ tartьƣьđ,
Tip bьlarƣa taƣь la
Jola өjrәtep qujƣan ti,
Qan esevđәn ballarьn
Taƣь la ber qat tьjƣan ti.
Berđә-ber kөn buƣanda,
Qart man qarsьq ikәvlәp,
Av-avlarƣa kitkәndә,
Şylgәn, Ural ikәvlәp,
Torlaqta avlaq qalƣanda.

Atalarь kitkәn huŋ,
Bajtaq vaqьt ytkәn huŋ,
Ike bala hөjlәşep,
Aşavđan hyđ asqanda,
Şylgәn ujlap forƣanda,
Qan esevđәn atahь
Tьjƣanьnь belhә lә,
-Qan esmәgeđ tihә lә,
Şylgәn Uraldь dimlәp
Bьlaj tiep әitkәn ti:
-Jәnde qьjьp hunarlav
Qomarlь eş bumaha,
Hьvhaƣanda qan esev
Taƣь tәmde bumaha,
Atamdar joqo qaldьrьp,
Ajaq-qulьn taldьrьp,
Hәr kөn ikәv qanƣьrьp,
Beđđe өjđә qaldьrьp,
Jөrөmәѣme hunar, tip.

Ural, әjđә bumaha,
Qapьrsaqtь asajьq,
Hәr berenәn ađ-ađlap,
Berәr tamsь esәjek,
Qandьŋ tәmen belәjek.
Ural- Atam hyđen totamьn,
Min, qan esmәj yѣәmen,
Jeget bulьp yѣmәjse,
Tөp jolanь belmәjse,
Ber il gizep jөrөmәjse,
Ьsьnlap ta donjala
Ylem juƣьn kyrmәjse,
Suqmar alьp qulьma,
His ber jәnde huqmamьn,
Hөlөk hurƣan qandь min
Qapьrsьktan esmәmen,
Şylgәn- Keşe jeŋer ylemdeŋ
Mьnda kilep sьqmaѣьn,
Beđđe kilep tapmaѣьn,
Atam hөjlәp birđe bit;
Barь jәndә beđ ylem
Tip taƣь la әjtte bit:
Inde niđәn өrkәheŋ,
Qan esevđәn qurqahьŋ?
Ural- Tilberlek tә, tiđlek tә,
Kөslөlөk tә, đurlьq ta,
Tyđemlek tә, haqlьk ta,
Hiđgerlek tә, kөnđөđ đә,
Tөnlә joqlap jatqanda,
Arьѣlan, bolan qaplanь,
Ajiv, taqь bytәne
Alar beđđәn kәmme ni?

Taşqa huƣьlьp tojaƣь,
Ylәn tөrtөlөp ajaqь,
His ber saqta aqmahaj,
Jәjge eѣelә eѣ halmaj,
Ьraşqьla turv timәj,
Berәj jәngә uqtalha,
His tә suqmar jөkmәmәj,
Beđđәj taqь menergә,
Qjşqa Soŋqar sөjөrgә,
Surtan arbap balьqqa,
Et өskөtөp jәnlekkә,
Soŋqar, etkә, arьѣlanƣa,
Өmөt bәjlәp Surtanƣa,
Hunarьnda intekmәj.
Teş, tьrnaƣь qoralь,
Yđ qulьnda telәge,
His tә talmaj belәge,
His ađamaj jөrәge
Jәşәp kilgәn qaplanь,
Jul barьѣь, arьѣlanь,
Şulaj batьr bulha la,
Barьnьŋ qoton alha la,
Ajaƣьn bәjlәp halƣan huŋ,
Mujьnьna bьsaq halƣan huŋ,
Ike kyđe jәşlәnep,
Jөrәge huƣa tygelme?
Atam beđgә hөjlәgәn,
Beđ әle his kyrmәgәn,
Beđđeŋ erđә bumaƣan,
Javьz ylem beđ tiep,
Ujlamajđar tiheŋme?

Sabaƣьna Surtanь,
Jomranьna kөđәne,
Qujьnьna tөlkөhө,
Barьn teđep ujlahaŋ,
Kөshөđөnә kөslөhө
Ylem bula tygelme?
Ylemdәn qurqьp jaldьmƣa
Sumьp jatqan balьqqa,
Qajala sьr-sьv kileşep,
Өrkөp osqan qoş-qortqa,
Totop başьn sәjnәgәn,
Jorәgen jarьp aşaƣan,
Kөshөđ hanap barьhьn
Avlap qomarьn asqan,
Jamandarđьŋ jamanь,
Şu jolanь tabьvsь,
Jerđә ylem sәsevse
Oşo ajmaqta beđ dyrtәv
Bulabьđ huŋ tygelme?

Iŋ ylemdeŋ javьzь,
Barь jәnde qьjьvsь,
Tip barьhь ujlaşьp,
Beđđe ylem hanaşьp,
Barь beđgә qarşь
Saqmar itep tьrnaƣьn,
Şoŋqar itep jөrәden,
Barь bergә tuplanьp,
Beđđeŋ өѣkә taşlanha,
Atajьm beđgә hөjlәgәn,
Beđ әle his kyrmәgәn,
Ylem şunda beđđeŋ dә
Kyđ aldьnda baѣmaѣmь?
Tigәn hyđđe işetkәs,
Şylgәn ber ađ ujlaƣan,
Şylgәn  haman yđ hyđen
Aŋa qarap qujmaƣan,
Qapьrsaqtan ađ-ađlap,
Qandь sөmөrөp eskәn, ti,
Atahьna әjtmәѣkә
Uraldan hyđ alƣan ti.

Kyp jәn totop hunarđan
Ata-әsәhe qajtkan ti,
Jola bujsa kymәklәp,
Tabьn qorop dyrtәvlәp,
Barь jәnde botarlap,
Bьlar aşqa utьrƣan.

Arala hyđ sьqqan ti,
Aşaƣanda ujlanьp,
Ural bьlaj tigәn ti:
- Ataj, mьna bь jәnde
Qasьp hinәn baѣha la,
Jәn ajamaj qasha la,
His qotqarmaj totqanhьŋ,
Barьna bьsaq halƣanhьŋ.
Beđđe şulaj berәj jәn
Kilep eđlәp tapmaѣmь?
Beđgә bьsaq halmaѣmь?

Janbarđe- Kөnө bөtөp hәr jәndә
Beđ yleme bulabьđ,
Qajđaƣьna qasha la,
Qaja, şьrƣa boѣha la,
Beđ alarđь tababьđ,
Beđ bьsaqtь halabьđ.
Keşene totop aşarbьđ,
Aŋa bьsaq halьrbьđ,
Mьnda ber jәn tьvmaƣan,
Beđđe totop hujьrlьq
Ylem mьnda bumaƣan.

Boron beđ tьvƣan jerđә,
Atajđar yѣkәn jerđә,
Ylem bula torƣajnь,
Bik kybehe jaştәn yk,
Jatьp ylә torƣajnь;
Anda dejev kilgәn huŋ,
Kyp keşene yterep,
Dejev aşap kitkәn huŋ,
Jerđeŋ өѣtөn hьv qaplap,
Qoro jere bөtkәn huŋ,
Qasqan buѣqan keşelәr,
U tirәnәn kitkәn huŋ,
Ylemgә iş qalmanь,
????  iş bulmanь;
Qasqan keşe barđьr tip,
Kyzәheŋ ujlap tormanь,
Әsәŋ mәn beđ qasьp,
Kitkәnde u kyrmәne.
Mьnda keşe bumaƣan,
Kilep ajaq baѣmaƣan,
Şuŋa ylem bь jerđe
Kilep eđlәp tapmaƣan.
Beđ kilgәndә mьnda әle,
Jәnlektәr đә ađ ine,
Jere lә jynle kipmәgәn,
Vaq-vaq kyllek, hađ ine.
Ural- Ataj, ylemde eđlәhәŋ,
Anь tabьp bulamь?
Tap kilterep totqan huŋ,
Huƣьp jiƣip bulamь?
Janbirde- Ylen tigәn javьz u,
Kyđgә his tә kyrenmәj,
Kilgәne his belenmәj
Jәşәj torƣan janvar u;
Ana tik ber sara bar,
Dejev batşa jerendә,
Әjttelәr ber şişmә bar,
Anan hьv eskәn keşe,
His tә ylmәj jәşәv bar,
Tip hөjlәne ololar.
tip ylem turahьnda hөjlәgәn dә, aşap bөtkәs, qapьrsaqtarđь kiterep
qan esәrgә buƣandar. Janbirde qart qapьrsaqtarđьŋ byѣkәrgәnen kyrgәn
dә, ulandarьnan kem eskәnlegen qьѣьp horaj başlaƣan.
Şylgәn berәv đә esmәne tip aldaƣan. Janbirde qart hujьl-tajaq alьp
balalarьn almaş-tilmәş hiptirƣa totonƣan. Ural şunda la aƣahьn qьđ-
ƣanьp әjtmәj serәşhә lә, Şylgәn tyđmәgәn, yđ ƣәjben hөjlәp birgәn.
Janbirde qart taƣь la өѣtәp huƣьraja başlaƣas,
Ural atahьnьŋ qulьnan barьp totqan da, bьlaj tigәn ti:
Ataqajьm, ujlasь,
Qulьŋdaƣь ??????
Kyđ jөgөrtөp qarasь,
Bь hujьlda jәş bugan,
Qabьƣьnan әrselgәn,
Oso, başь jәnselgәn,
Bөkhәŋ şarttap hьnarđaj
Qьv tajaqqa әvrelgәn.
Hin kiѣmәѣtәn boronda,
yѣkәnendә urmanda,
Jelәѣ jeldә jalsьrđar,
Japьraqtarь jelberđәr,
Torƣan aƣas buƣandьr,
Bal qorttarь, qoştarь,
Almaş-tilmәş qunƣandьr;
Beđđәj balalar tөѣlө
Kөlәs jөđlө buƣandьr,
Qoştar qunьp hajraƣan,
Oja qorop jәşәgәn
Botaqtarьn hajlaƣan,
Hөjkөmlө aƣas buƣandьr;
Imsәk imgәn balalaj,
Tamьrđarьn tarpajtьp,
Jer dьmьnь imgәnder;
Tamьrьnan aqtarƣas,
Botaƣьnь bөtaƣas,
Baldaŋ buƣan taşьŋdaj,
Qaşqa sөjәr Şoŋqarđaj,
Balьq totar Surtandaj,
Qan hurьvsь hөlөktәj,
Jәnlek avlar kөsөktәj,
Huqqьŋ buƣan tygelme?

Maŋlaj tireŋ hьpьrьp,
Kyp jьl ƣөmөr uđđьrьp,
Jer өѣtөndә tapmaƣan,
Tөѣөn kyrep belmәgәn,
Jөrәgeŋ his totmaƣan,
Ylem tigәn javьzdь,
Taƣь huqhaŋ balaŋdь,
Yđ torlaƣьŋ esendә,
Balalarьŋ өѣtөndә,
Kөshөđđәrgә kөslөnәn,
Balalarƣa atanan
Kilgәnene kyrergә
Әđerlәndeŋ tygelme?

Bөgөn aƣam yterhәŋ,
Irtәn mine yterhәŋ,
Balalarьŋ ylgәn huŋ,
Jaŋƣьđ torop qalƣan huŋ,
Qartlьƣьŋdь kyrgәn huŋ,
Bөkөrәjep, tatarƣap
Arьѣlanьŋa menә almaj,
Hunarьŋa sьƣa almaj,
Şoŋqarьŋdь sөjә almaj,
Alarƣa jem birә almaj,
Arьѣlanьŋ da, kөsөk tә,
Şoŋqarьŋ da hөlөk tә,
Barь asqa tilmerep,
Kyđenә qan havđьrьp,
As zarьqqan arьѣlanьŋ
Bәjđә torop uzarьp,
Asьvьnan uqtalьp,
Bileŋ bөgөr, yđeŋdә
Botoŋ-botsa botarlap,
Aptaşlaha ber saqta,
Ylem tigәn javьzdь
Qarşь aliv torlaqta,
Ataj turь kilmәѣme?
tigәn hyđen işetkәs, Janbirde qart Şylgәnde tuqmavdan tuqtaƣan da,
ylemdeŋ kyđgә kyrenmәj kileve lә bar şu, ylem kilgәnder, mine
şu qotortalьr, u ylemde berәjhe kyrmәj bumaѣ, jәnlek, qoş qorttь
jьjđьrьp horaşьrƣa kәrәk tip, ujlaƣan da, barьn da saqьrƣan ti.
Barь la kilgәndәr, tөrlө hyđđәr hөjlәgәndәr. Ural barьna la qarap
bьlaj tigәn ti:
Ylem tigәn javьzdьŋ
Tөrөn hanap belәjek,
Kөslө kөshөđđө jejgәn
Jolanь beđ өđәjek;
Arabьđan hanahaq,
Hәr nөgәrđe qarahaq,
Qan da esmәj, it jejmәj,
His berәv jәşen qojmaj,
Qajnьhь tamьr aşap;
Qajnьhь ylәn jemşәp,
Haman ƣөmer itkәnen,
Jьrtqьstarƣa jem өsөn
Balahьn yrsetә ikәnen,
Barьƣьđ đa belәheđ.
Alarƣa ylem jat tygel,
Beđ ujlaƣan jәn tygel,
Qan hьvьrƣan, it jejgәn
Berehe lә duѣ tygel.
Jьrtqьslьqtь bөtөrәjek,
Jaŋƣьđ qalƣan ylemde
Bergә eđlәp yterәjek".
Tigәn hyđgә jьrtqьstar,
Alarƣa quşьlьp Şylgәn dә
Barь qarşь kilgәndәr.
Tөrlө hyđđәr buƣan ti,
Qođƣon sьƣьp alƣaraq,
Bьlaj tiep әjtkәn ti:
- Min ylem tabьvđan
His tә qurqьp tormajьm
Anь totop birevgә
His saqta min kynmәjem.
Qart buham da bь eştәn,
Min ber yđem baş tartam;
Taƣь өѣtәp şunь әjtәm:
Keşe jetkәn kөsheđgә,
His hunarlьq qьlmaha;
Әsәnәn tьvƣan berәv đә,
Bь donjala ylmәhә,
Jer uttarь, aƣastar
Jolaƣa bujhьnmaha;
Yđ miđgele jetkәndә,
Kөđgө qьrav tөşkәndә,
His jәşellek bөtmәhә;
Anda beđgә ni fajđa,
Qujan hьmaq qajhьlar
Jьlƣa ike-өs tyllәhә;
Tөndә jөrөp jәşeldeŋ
Barьhьn da uttaha;
Bytәn jәndәr qanƣьrьp
Aşarьna tapmaha;
Өjөr-өjөr tьv bulьp,
Qađ-өjrәge, aqqoşo
Şьbьr-şьbьr qojonop,
Hiv өѣtөnә qaplaha;
Ƣөmerem buşqa uđa tip,
Jarьm buşa tuđa tip,
His ber jьlƣa aqmaha;
Jerđә şundaj jola tip,
Jerđe qaplaj barь tip,
Qojonorđar, eserđәr,
Beđgә tьnƣь birmәѣtәr,
Tip şişmәlәr sьqmaha;
Jerđәge hьv tьnsьha,
Şu saqta beđ nişlәrbeđ,
Qajđan uttь tabьrbьđ,
Hьvđь nisek esebeđ?

Başьm halьp, jav asьp,
Kyp saƣьnda talpьnьp,
Aslьq, tarlьq kyrhәm dә,
Kyp zarьƣьp jөrhәm dә,
Min qan esmәj, it jөjmәj,
Ylәkheneŋ kyđ majьn
Өs kөndә ber soqomaj,
His donjala toralmam,
Ylemde eđlәp tabьrƣa
Min hyđemde birә almam".
Hajьѣqan-
Ylemdәn qurqar jәn bulha,
Qotolorƣa jul eđlәr,
Tyl jәjergә ujlaha,
Ilde gizep jaj eđlәr".
Tigәn bьlar ujđarьn
Julbarьѣ ta, qaplan da,
Byre, burhьq, arьѣlan da,
Tipkes, jьrtqьs qoştar đa,
Qarpьr, balьq, surtan da-
Barь jьrtqьs xup kyrgәn.
Bөtә ylәn jemşәgәn,
Torna, өjrәk, qьr qađđar,
Tuƣađaq man sel, qorđar,
Bala sьƣarьp, tyl jәjep,
Ballarь la qoş bulьp,
Yđ aldьna asqansь,
Jәj miđgele uđƣansь,
Şьr urmanlьq eđlәrgә,
Bajmanlьq ta tyllәrgә,
Tip barьhь ujlaƣan.

Qoralajь, bolanь,
Qьđьl sikә qujanь,
Ajaƣьna mahajьp,
Ber avьđ hyđ әjtmәgәn.
Turƣaj, majsil sьjьrsьq,
Sәvkә, qarƣa, buđ sәpsek,
Mьr-mađarđь aşaƣas,
Hyđ әjtergә ojalaƣan.
Kәkyk taƣь ojam juq,
Balam tigәn qajƣьm juq,
Bala-bayьrьm tigәndәr,
Bala өsөn janƣandar,
Ni telәhә, minә şu,
Tip urtaƣa halƣan ti,
Barь tөrlөsә hөjlәp,
Tөrlөhө-tөrlө ujlar,
His berlekkә kilmәjsә,
Qьrƣa ber uj әjtmәjse,
Tarqalьşta qalƣan ti,
Qart mьnan huŋ hiѣkәngәn,
Jaŋƣьđ avƣa sьƣarƣa,
Qart, qarsьqta şiklәngәn.
Berđә-ber kөn dyrtәvlәp,
Bьlar avƣa kitkәn ti,
Kyp jerđәrđe ytkәn ti,
Kyp jәn alьp, şatlanьp,
Avđan bьlar qajtqan ti,
Avlap alƣan qoştarđьŋ,
Bәjlәp halƣan jәndәrđeŋ,
Arahьnda ber aqqoş
Ajaƣьnь bәjlәgәs,
Başьn qьrqьp taşlarƣa
Bьsaƣьnь qajraƣas,
Qanlь jәşen tykkәn, ti,
Yđ zarьnь әjtkәn ti:
"Il kyrergә sьqtьm min,
Jer qoşonan tygelmen,
Jәşәj torƣan ilem bar,
Ilheđ jetem tygelmen.

Jerđә his kem tьvmaѣtan,
Berәv ajaq baѣmaѣtan,
Qoş bulьrƣa jer eđlәp,
Jerđә his kem tapmaƣas,
Bytәn jәndәn hajlarƣa
Berәven tiŋ kyrmәgәs,
Kykkә osop jәr eđlәp,
Ajđь, qjlaştь kyđlәp,
Yđenә jәr hajlaƣan,
Ikehen dә arbaƣan,
Bar qoştarƣa baş bulƣan,
Samrav tigәn atam bar.
Ike balahь buƣan,
Balahь la, yđe lә
His avьrьv kyrmәgәn:
Yđđәre lә, balahь
His berәvhe ylmәgәn,
Şulaj danlь atam bar,
Әle lә batşa atajьm,
Jebәregeđ heđ mine
Yđ ilemә qajtajьm.
Mine bylep aşap ta,
Sәjnәp mine jotop ta,
Barьber aş bumamьn,
Aş bulьp min heŋmәmen,
Jәn şişmәnәn hьv alьp,
Әsәm tәnen jьvđьrƣan,
Barьƣьđƣa bildәle,
Yđ nurьna huƣarƣan
Qojaş tigәn әsәm bar.
Jebәregeđ heđ mine
Atam barьber tabar u,
Kilep javlap alьr u,
Samrav tigәn batşanьŋ
Homaj tigәn qьđьmьn;
Altьn sәsem tarqaham
Nurƣa ilde kymәmen;
Kөndөđ jergә nur hibәm,
Kisen ajƣa nur birәm,
Jebәregeđ heđ mine,
Ilemә min qajtajьm,
Jәn şişmәneŋ hьv julьn
Heđgә әjtep kitәjem".
tigәn işetkәs, Janbirđe qart man Janbikә qarsьq uldarьna
kәŋәş itkәndәr. Şylgәn haman qoşto aşav jaƣьnda, Ural qotqarajьv
bulьp talaş kitkәn. Ural qoşto Şylgәngә birmәj tartьp alƣan da, sitkәrәk
alьp qujƣan. Qoşto jьvatьp: "Qajƣьrma xәđer tamaqlanam da, yđeŋde
ata-әsәŋә itep tapşьram." tip atalarь janьna kilep utьrƣan. Bьlar aşarƣa
utьrƣas, qoş hav qanatьn helekkәn, os qavьrhьnь tөşkәs, hьnƣan
qanatьnan sьqqan qanƣa bujap, jergә taşlaƣan ikәn, os aqqoş kilep,
qьđđь kytәrep alьp kitkәndәr. Janbirđe qarttar janşişmәneŋ julьn
horaşa almaj qalьvđarьna ykengәndәr.
Qart şunda uq Şylgәn mәn Uralƣa, qoştar qarap osqan jaqqa taba
kyđ jađmaj kitergә, arttarьnan kyđәtep barьp, jәn şişmәheneŋ urnьn
tabьrƣa, әgәr julda ylem osoraha, başьn qьrqьp alьp qajtьrƣa tip,
quşqan, ike ulьn ike arьѣlanƣa menderep ođatqan ti.
Ural, Şylgәn ikәvlәp,
Aj, kөn, jьl hanap,
Kyp jьlƣa aşa hьv kisep,
Kyp urmandar, tav aşьp,
Haman alƣa kitkәndәr;
Bara torƣas bь ikәv,
Ber jьlƣanьŋ sitendә,
Ber đur aƣas tөbөndә,
Ber đur tajaq qulьnda,
Baqьr handьq janьnda
Appaq haqal ber qartqa,
Bьlar barьp jetkәn, ti,
Barьp sәlәm birgәn, ti,
Qart ta qarşь alƣan, ti,
Jul başьnь bьlarđьŋ
Qart horaşьp belgәn, ti;
Yđ ujđarьn bьlar đa
Qartqa hөjlәp birgәn, ti.

Qart ujlap torƣan da,
Bilar ujьn belgәn dә,
Haqalьnь hьpьrьp,
Bilarƣa kyđ jөgөrөtөp,
Ike juldь kyrhәtep,
Bьlaj tiep әjtkәn ti:
-Mьna heđgә ike jul,
Hulƣa kitkhәŋ jul bujь,
Ujьn-kөlkө tөn bujь,
Qajƣь, etlek kyrmәjse,
Barlьƣьn da belmәjse,
Rәxәt jәşәp bajmanda,
Byre harьq jalanda,
Tөlkө, tavьq urmanda,
Bergә jәşәp duѣ bulьp,
Samrav qoşqa baş ejep,
Qanda esmәj, it jejmәj,
His ylemgә jul qujmaj,
Jәşәp kilgәn ber il bar.
Jaqşьlьqqa jaqşьlьq,
Qьla torƣan jola bar.

Uŋƣa kithәŋ jul bujь,
Ilav-hьqtav tөn bujь,
Javьzlьqta dan alƣan,
Aq haqaldan, batşanan
Qajƣь, etlek kyrevse,
Qanlь jәşen tygevse
Qatil batşa ile bar;
Tav-tav keşe hөjәge,
Qanƣa batqan jere bar".
Qarttan bьlar işetkәs,
Juldar serene belgәs,
Ural, Şylgәn ikәvhe,
Şьbaƣa totop arahь,
Jul bylergә ujlaşqan,
Yđ arahь hөjlәşkәn.
Hulƣa kitev Uralƣa,
Uŋƣa kitev Şylgәngә,
Şьbaƣalь jul buƣan.
Şylgәn mьna kynmәgәn,
Min uđaman әle tip,
Min baramьn hulƣa tip,
Şylgәn huldь hajlaƣan,
Yđ tigәnse davlaƣan;
Ural kyhgәn uŋ jaqqa,
Şylgәn kitkәn hul jaqqa.
Ural uŋƣa kitkәn huŋ,
Ođon julƣa tөşkәn huŋ,
Kyp hьvđarđь kiskәn ti,
Kyp tavđarđь aşqan ti,
Bara torƣas, ber tavđьŋ
Itәgenә jetkәn ti.
Byre talap, өđgөlәp,
Hьrđaj qanƣa tuđƣandaj,
Telgelәngәn arqahь,
Ajьrьlƣan jelkәhe,
Syplek tirkәn tavьqtaj,
Qul-ajaƣь jarьlƣan;
Tamьr aşap, jer qađьp,
Avьđ-bite qaralƣan;
Qьrav huqqan ylәndәj,
Jөđө-tөѣө harƣajƣan;
Sutlap junƣan aƣastaj,
Baltьr ite hulьƣan;
Bir uŋalƣan aƣastaj,
Jelek başь surajƣan,
Ber qarsьqqa hьrьşqan,
Kөngә janƣan tөndәren,
Hьrt qaplaƣan sәstәren,
Huplap junƣan aƣastaj,
Baltьr ite belәgen,
Avđa tujƣan qьjƣьrđaj,
Kәrәjep torƣan kykrәgen,
Quƣa aşa jьlmьldap,
Torƣan kyldәj kyđđәren,
Balqortondaj aqtьmat,
Neskә, hьlьv bildәren,
Ojalьpmь, qurqьpmь,
Ber hilivđьŋ qarsьqqa
Ьşьqlanьp mataşqan,
Ber qьđьmdьŋ qarsьqqa
Ural barьp tap buƣan.
Ural jaqьn barƣan ti,
Qurьqmaƣьđ tip әjtkәn ti:
-"Min kilәmen jьraqtan,
Yđem tьvƣan tirlaqtan,
Bala inem kitkәndә,
Kyp ildәrđe ytkәndә;
Min keşegә tejmәjmen,
Anьŋ  qanьn qojmajmьn;
Ylem tigәn javьzdь
Yterergә ujlajmьn;
Әjđә jaqьn kilegeđ,
Il xәlegeđ hөjlәgeđ,"-
Tigәs bьlar jьlmajƣan;
Urьnьnan quđƣalƣan,
Tuđƣan sәsen әsәlә
Qolaƣьna qьѣtьrьp,
Urьnьnan quđƣalьp,
Ber ađ kyđen đurajtьp,
Әsә hyđen asqan ti,
Bьlaj tiep әjtkәn ti:
-"Jьraq ildәn ikәn heŋ,
Izge ujđa kilgәnheŋ,
Aj jegetem, belhәŋ hin,
Beđđeŋ ildә bulhaŋ hin,
Qatil batşa, aqhaqal
Eştәrene kyrhәŋ hin.
Avьrьv-hьđlav kyrmәjse,
Ylem başqa kilmәjse,
Qatьn-qьđđь, ir attь,
Ajьrmajsь jәş, qarttь
Qul-ajaƣьn bәjlәtep,
Arьvđarьn hajlatьp,
Jьl da ber qat jьjđьra,
Harajьna aldьra,
Qьđь hajlaj jegeten,
Yđe hajlaj qьđ-qьrqьn,
Qalƣandarьn taƣь la
Aq haqaldar qarajđar
Yđđәrenә hajlajđar,
Qalөandarьn ajamaj,
Qanlь jәşkә qaramaj,
Terelәtә, hav kөjgә,
Qьđь kylgә haldьra,
Iren utqa jandьra;
Atahь өsөn, yđe өsөn
Aqhaqaldar danь өsөn,
Yđe tьvƣan kөnө өsөn,
Jьl da ber qat alla өsөn,
Qanlь qorban uđđьra.
Mьna mindә un bala
Kyrgәn әsә donjala;
Dyrten hajlap aldьlar,
Bişen hьvƣa attьlar,
Qartьm jөrәge hьđlaƣas,
Ber balahь qalmaƣas,
Qarap. torop tyđmәne;
Nişlәrene hiđmәne;
Jәn asьvđan uqtalьp,
Balahьnь qьđƣanьp,
Aqhaqalƣa ьmtьldь;
Meѣkәnkәjem şu kөndө
Kyđ aldьmda ykhetep,
Terelәj jergә kymelde.
Kinjә balam qalƣajnь,
Aqhaqaldar kilgәjne,
Alam tiep әjtkәjne,
Bala bavьr buƣanƣa,
Alьp qastьm urmanƣa.

Beđđәj әsәle bala,
Qasqan ir-at kyp mьnda,
Barьhь la qan ilap,
Jөrөj qasьp urmanda.
Jeget, izge ikәnheŋ,
Jaqşь ujđa kilgәnheŋ,
Arь barma, qajt kire,
Qanlь jergә klgәnheŋ,
Javьz ilgә kilgәnheŋ.

Ural- Hьvđar kisep, tav aşьp,
Kyp jьl byjь kilgәnmen,
Kyp juldarđь uđƣanmьn;
Kyđ jәşergәn ylemde
Eđlәp mьnda tapmaham,
Başьn sabьp өđmәhәm,
Kyđgә kyrengәn ylemgә
Keşe qanьn qojarƣa,
Alarƣa jul qujmamьn;
Әjtkәnemә jetmәhәm,
Barьn jerđәn jujmaham,
Ural bulьp jөrөmәmen",-
Tigәn hyđen әjtkәn dә,
Hav bulьƣьđ tigәn dә,
Arьѣlanьna mengәn dә,
Qatil batşa jortona
Ural qarap kitkәn ti,
Ber nisә kөn ytkәn ti,
Şundaj jergә etkәn ti,
Ber әsәnәn tьyƣandaj,
Ber tөѣ kejem kejgәndәj,
Barьhь la şәp-şәrә
Ber tөrkөm xalьq jьjьlƣan,
Allь-artlь teđelgәn,
Irđәr, qьđđar ajьrьlьp,
Uram-uram qujьlƣan,
Aqhaqaldar tөrtkөlәp,
Tigeđheđen tigeđlәp,
Qamsilar gel huqqьlap,
Jөrөhә lә hyđ әjtmәj,
Tel dә qьbьrđatalmaj,
Torƣan xalqtarƣa barƣan;
Majđanƣa kyđ halƣan;
Bь tөrkөmdәn sittәrәk,
Un biş ađьm qьrđaraq,
Kyđe-başьn sәmәrtep,
Jөrәktәren hьqtatьp,
Balalarьn qurqьtьp,
Yđ arahь hөjlәşep,
Qajƣьrьşьp, ilaşьp,
Torƣan ata-әsәlәr
Janьna barьp tuqtaƣan,
Xәl-yxvәl horaƣan,
Yđ telәgen hөjlәgәn.
Ural hyđen barь la
Jotonoşop tьŋlaƣan,
Arahьnan ber qartь,
Bьlaj itep hөjlәgәn:

-Jeget, hineŋ tөѣ başьŋ,
Aptьraşlь qaraşьŋ,
Arьѣlan menep kileşeŋ,
Sit bulьrđaj kyrenә.
Beđđeŋ ildә batşa bar,
Aqhaqaldan tyrә bar,
Mьna bь xalьq esendә,
Tөrlө ьrьvđan keşe bar.
Hәr jьl batşa tьvƣan kөn,
Ata-әsәhe xaqь өsөn,
Batşa tьvƣas hьv alьp,
Jьvƣan qojoho өsөn,
Hәr ьrьvđan jьl hajьn
Qorban birev jola bar.
Batşanьŋ tьv biđәge
Qara quđƣan qoşo bar,
Şul qoştarđь jьl hajьn
Hьjlaj torƣan kөnө bar.
Ana, jeget, kyrәheŋ,
Ul qoştarđь belәheŋ,
Kilep tavƣa qunƣandar,
Jem bularьn belgәndәr;
Qojoƣa qьđđar halƣan huŋ,
Qьđđar anda ylgәn huŋ,
Barьn alьp qojonan
Qođƣondarƣa taşlajđar,
Alar şunda aşajđar.

Mьnav bәjle egettәr,
Hәr ьrьvđan kilgәndәr,
Batşa qьđь jьl hajьn,
Tәvđә hajlaj berәvhen;
Anan qala batşa yđe
Qoldь hajlaj harajđa,
Anan torop qalƣanь,
Xođaj өsөn qorbanƣa".

Tip hojlәp tә bөtmәgәn,
Әjtep zarьn әjtmәgәn,
Altьn tәxet өѣtөndә
Batşa qьđь utьrƣan,
Dyrt jaƣьnan dyrt qolo
Tәxetene kytәrgәn.
Baѣmalatьp artьnan,
Ber aqhaqal ejәrgәn.
Julьn başlap aldьnan,
Aqhaqaldar ejәrtkәn;
Kilep jetkәn bьiar ti,
"Tigeđ jaqşь toroƣođ,
Batşa qьđь kilә bit,
Jaqtь jөđlө bulьƣьđ".
Tip berәvhe әjtkәn ti,
Rәt bođop torƣandь
Qamsь menәn huqqan ti.
Batşa qьđь şu saqta
Kilep jetkәn majđanƣa;
Ural da rәt bođmaƣan,
Barьp torƣan ьŋƣajđa.
Batşa qьđь aralap,
Bar jegette hajlaƣan,
Arahьnan oqşarđaj
Ber jeget tә tapmaƣan.

Ađaq siktә jađьnlap,
Uralƣa kьlep jetkәn ti,
Tuqtap torop şu jerđә
Uralƣa hyđ quşqan ti,
Qulьna alьp ber alma,
Uralƣa qьđ birgәn ti.
Batşa qьđь maьđanda,
Ođaq hөjlәp tormaƣan,
Uraldь alьp barьrƣa
Aq haqalƣa ьmlaƣan.
Qьđ tәxetkә utьrƣan,
Taƣь qoldan kytәrtep,
Harajƣa qajtьp kitkәn ti.
Barь xalьqta aptьrap,
"Batşa qьđь hөjđө bit,
Batşa kejәve buldь bit",
Tip barьhь şav kilep,
Aqhaqaldarь kilep,
Xalьqtь sitkә tarqatьp,
"Әjđә harajƣa, jeget,
Batşa qьđь kөtә",- tip,
Uralƣa jola aŋlatьp,
Ber aqhaqal şu saqta,
Jul başkarƣa buƣan ti,
Kejәv buldьŋ beđgә tip,
Arqahьnan hөjgәn ti.
Ural mьŋa kynmәgәn,
Aqhaqalƣa ejәrep,
Harajьna kitmәgәn.
-Min jolanь belmәjem,
Eş ađaƣьn kyrәjem,
Ađaq barham, barьrmьn,
Qьđđь  eđlәp tabьrmьn",
Tiep Ural әjtkәn ti,
Aqhaqaldar hyđđәren
Ural kire qaqqan ti,
Aqhaqaldar qorsajьp,
Qьđƣa әjtә kitkәn ti.
Kyp tә vaqьt uđmaƣan,
Xalьqta şav-şьv bөtmәgәn,
Aqhaqaldar jul başlap,
Dyrt batьrьn ejәrtep,
Qoldan tәxet kytәrtep,
Buralanƣan dөjәlәj,
Qan hьraƣan ajьvđaj,
Kyđenә qan havđьrьp,
Kyđ qabьƣьn tojđorop,
Uzar sәsep, mat qurьp,
Qaban susqa jelkәle,
Fildәj jьvan baltьrlь,
Qьmьđ tulƣan habalaj,
Imәnes, jьvan qorhaqlь,
Uzarьnan bar xalьqtьŋ
Başьn jergә ejđerep,
Qatil batşa kilgәn ti,
Barihin da aralap,
Ir qol hajlap ytkәn ti.
"Bьnьhь harajƣa barьr,
Bьnьhь qorbanƣa bulьr",
Tip qol hajlavьn bөtkәn ti.
Qьđ hajlarƣa kilgәn ti;
Qьđđar hajlap jөrөgәndә,
Ber hilьvƣa jetkәndә,
Aqhaqaldь saqьrьp,
"Teşen qara" tigәn ti.
Alhьv jөđөn qaplaƣan,
Qulьn qьđđьŋ alƣan ti,
Kykrәktәren qapşьƣan,
Bilen totop qaraƣan,
Qьđđьŋ bitenәn ybep,
Harajƣa bь jarar tip,
Bytәndәren qaraƣьđ,
Arahьnan yđegeđ,
Arьvđarьn hajlaƣьđ,
Kәrәgensә alьƣьđ,"-
Tiep batşa әjtkәn ti,
Aqhaqalƣa quşqan ti;
Qalƣađarь әsәmdeŋ
Mine jьvƣan qojomdoŋ
Qorbanьna qalьr tip,
Ađaq hyđen әjtkәn ti.
Asьvlanьp şu saqta
Qьđь kilep jetkәn ti,
Ural janьna kilep,
Ypkә hyđen әjtkәn ti:
"Jeget, hine hajlanьm,
Harajьma barьrƣa
Alma birep ьmlanьm;
Mine tingә almanьŋ,
Harajьma barmanьŋ;
Kire qaqtьŋ hyđemde,
Bөtә qoldar aldьnda
Qara itteŋ jөđөmdө".
Tigәn hyđđe işetkәs,
Batşa tөşkәn tәxettәn,
"Qajhь ьrьv jegettәn,
Mineŋ qьđьm xurlanƣan",
Tip Uralƣa kilgәn ti,
Tөkөrөk sәsep avьđđan,
Hyđen hөjlәp kitkәn ti:
Hin mineŋ kemlegem,
Qatil batşa danlьƣьm,
Keşe tygel, bь ildә,
Min bilәgәn hәr jerđә,
Qoşo-qorto, barь la,
Işetep tә, kyrep tә,
Gyrendәge ylek tә,
Aŋlaƣanьn belәheŋ?
Qьđьm әjtkәs barmajsь
Nәmә ujlap torahьŋ
Niŋә jolam bođahьŋ,
Niŋә barmaj huđahьŋ?
Ural-
"Batşa tigәn nәmәne,
Keşe hujar jolanь,
Işetep tә, kyrep tә,
Nisә jьldar jөrөp tә,
Nis ber jerđә kyrmәnem,
Barlьƣьn da belmәnem.
Min his jola belmәjmen,
Ylem tigәn javьzdь
Yterergә eđlәjmen;
Jolanan da qurqmajmьn,
Ylemdәn dә erekmәjmen;
Keşe btygel, qoşto la,
Nindәj ylem kilhә lә,
Kilep qulьn halha la,
Anь birep ylemgә
Qul qavşьrьp tomajmьn.
Mьna qarap torajьm,
Bar jolaŋdь kyrәjem,
Ađaq siktә yđ ujьm,
Hiŋә әjtep kitәjem".
Tigәn hyđen işetkәs,
Uraldьŋ da sit keşe
Ikәnlegene belgәs,
Aqhaqaldar, batьrđar,
Batşa jaqlь qart-qorđar,
Batşa qьđьn Uraldan,
Aŋa qьđđь birevđәn,
Anь kejәv qьlьvđan,
Barьhь la kөnlәşkәn.
Ylem kөtkәn barь xalьq
Mьnь işetep qavanьp,
Yđ arahь hөjlәşkәn.
Batşa mьŋa şaşqan ti:
"Mьndaj tintәk hajlama,
Kyđeŋ juqqa taldьrьp,
Juq keşegә qarama;
Qajt, balam, qajt әjđә,
Harajьŋa kit әjđә?-
Tip qьđьna әjtkәn ti,
Qarbandarđь totmaƣьđ,
Qьđьn hьvƣa taşlaƣьđ,
Iren utqa atьƣьđ,
Bь jegette bьƣavlap,
Aqađ miŋә itegeđ",
Tip dyrt batьrƣa quşqan ti.
Yđe tәxetkә utьrьp,
Başqarьvđь kөtkәn ti.
Aqhaqaldar qьđđarđь,
Qulь bәjle irđәrđe,
Qьđьn hьvƣa taşlarƣa,
Iren utqa taşlarƣa
Quđƣalьşa başlaƣas,
Xalьq sьr-sьv ilaşqas,
Ural ьrƣьp sьqqan ti,
Oşo hyđen әjtkәn ti:
-"Min kyrenmәѣ ylemde,
Juq itәrgә sьđđan mьn,
Qan esevđe batşanan,
Keşe aşar dejevđәn
Bar keşene qotqarьp,
Jәn şişmәnәn hьv alьp,
Ylgәndәrđe tereltev
Өsөn tьvƣan batьrmьn.
Xalьq ilaşьp torƣanьn
Kyđ  aldьnda kyrgәndә,
Xlьqtьŋ qanlь yleme
Xalьqqa qulьn halƣanda,
Ylem mәn jav asьp
Batьr qarap torormь?
Javьzdarƣa jul qujьp,
Batьr qurqьp qalьrmь?
Kit, aqhaqal artaban,
Tөş đur batşa arbanan,
Qoldar qulьn sisegeđ,
Qьđđar qulьn sisegeđ."
Tigәn hyđđe işetkәs,
Batşa qьđarьnƣan ti,
Tirehenә hьjmaѣtaj
Batşa byrtenengәn ti,
Batьrđarьna qarap:
"Ylem eđlәp jөrөhә,
Qanƣa hьvhap tilmerhә,
Kyrhәtegeđ ylemde,
Tanьtьƣьđ ilemde."
Tiep asьvlanƣan ti,
Batşa farman birgәn ti;
Tәne jөnlө ajьvđaj,
Yđđәre đur dejevđәj,
Dyrt batьrь kilgәn ti,
Uralƣa qarşь torƣan ti.
"Alьşqanƣamь, tartьşqa,
Hajla berđe", tigәn ti.
Ural-
Yđegeđ әrәm bumaƣьđ,
Yđegeđđәn kөslөrәk
Berәj xәjvan hajlaƣьđ",
Tigәs bьlar kөlgәn ti,
"Aj-haj batьr ikәnheŋ",
Tip batşa la, barь la,
Mьѣqьl itep qujƣan, ti.
Qatil batşa asьvƣan
Ni әjtergә belmәjse,
Ujlap-nitep tormajsь:
-"Qanhьraƣan ikәn bь,
Jәnherәgәn ikәn bь,
Harajьmdь kytәrgәn-
Ygeđemde kitereŋ,
Ygeđ qьlьr qьlьqtь
Heđ batьrđar tik toroŋ."
Tigәn hyđđe işetkәs,
Barь xalьq qurqqan ti,
Uraldь barь qьđƣanьp,
"Әrәm bula jeget," tip,
Xalьq kyđ jәş tykkәn ti.
Atahьna jalvarьp,
Qьđь kilep jetkәn ti,
"Ataqajьm, qujsәle,
Juqqa әrәm itmәle,
Miŋә birgәn antьŋ bar;
"Kejәv hajla yđeŋ", tip.
Miŋә әjtkәn hyđeŋ bar.
Bь jegette hajlanьm,
Kejәvem tip ujlanьm,
Hөjlәşergә jegetteŋ
His jajьna qujmanьŋ;
Ataqajьm, qujsәle,
Juqqa әrәm itmәle."
Tip qьđ әjthә lә,
Qanlь jәşen tykhә lә,
Qьđь hyđen almaƣan,
Qьđ jajьna qujmaƣan.
Jerđe tьrnap, ykerep,
Şьlaqajđarьn aƣьđьp,
Tavđaj ygeđ kilgәn ti,
Ural aldьna kilep,
Qarap baѣьp torƣan ti,
-"Jeget jergә at mamьn;
Serep tuđƣan bulƣansь,
Jelgә osop bөtkәnse,
Mөgөđөmdө qaqlarmьn",
Tip Uralƣa әjtkәn ti.
Ural:
- Min dә әrәm itergә,
Yđem, hine tьrьşmam,
Jafalanьp kөs tygep,
Hineŋ mәn sajqaşmam.
Donjala hin keşenәn
Kөslө juƣьn tanьrhьŋ,
Yđeŋ tygel, toqomoŋ
Keşegә qol bulьrhьŋ".
Tigәn hyđgә ygeđ đә,
Asьvlanьp ьmtьlƣan,
Mөgөđөnә alьrƣa
Uralƣa ul uqtalƣan.
Ural batьr buƣan, ti,
Mөgөđөnәn alƣan, ti,
Tьrьşqan, ti, ygeđ đә,
Tьrmaşqan, ti, ygeđ đә,
Ьsqьnalmaj Uraldan,
Tubьƣьnan batqan, ti,
Kөsergәnep tьrьşqas,
Avьđьnan ygeđđeŋ
Qap-qara qan aqqan ti,
Өѣkө teşe tөşkәn, ti;
Ygeđ xәlheđlәngәn, ti,
Sәsep әlherәgәn, ti,
Mьnь kyrep batşa la,
Aqhaqaldar, barь la,
Aptьraşqa qalƣan ti.
Ural әrәm itmәgәn,
Batqan jerđәn ygeđđe
Kytәrep alьp qujƣan ti;
Ygeđđeŋ bar tojaƣь
Urtalajƣa jarьlьp,
Arahьna qom tulьp
Hьrđaj qanƣa tuđƣan, ti.
Ural:
-Qulьm tejgәn mөgөđөŋ
Kәkerәjgәn kөjөnsә,
Teşeŋ tөşkәn avьđьŋ
Өѣkө teşeŋ yѣmđjse,
Ajьrьlƣan tojaƣьŋ
His tә berekmәjensә,
Yđeŋ dә tygel, balaŋ da
Mәŋge qalьp şu kejsә.
Keşe kөsөn kyrđeŋ hin,
Xәlheđlegeŋ beldeŋ hin,
Keşegә mөgөđ sajqama.
Jeŋәrmen tip ujlama.-
Tigәs ygeđ qurьqqan, ti,
Aqhaqaldar, batşalar
Aptьravđa qalƣan, ti.
Qatil seren birmәgәn,
Ber tabandan uqtal, tip,
Dyrt batьrƣa ьmlaƣan.
Batьrđar đa kilgәn, ti,
"Jәneŋ sьqha qulьmda
Tәneŋ qajđa taşlajьm,
Sarqoqotqansь ylmәhәŋ,
Qajhь ilgә sөjәjem,
Tip ber batьr Uralƣa,
Alap hyđen әjtkәn, ti.
Ural mьnan qurьqmaƣan,
Dyrt batьrƣa qarşь
Alƣa taba atlaƣan.
Ural:
-Dyrtegeđ đә kilegeđ,
Ylem eđlәp jөrөgәn
Batьr kөsөn belegeđ.
Qalьƣьđ đa jәn birhәm,
Arьѣlanьma biregeđ;
Kөsөgөđ jethә taşlarƣa
Jәn şişmәgә sөjөgөđ.
Inde heđ đә qjtegeđ,
Mineŋ đulƣa tөşhәgeđ,
Kybәlәktәj oshaƣьđ,
Qajđa qaraj sөjәjem?
Dejevđәrđe qьjratьp,
Jәn şişmәnәn hьv alьp,
Kire heđgә kilgәn dә,
Heđđe eđlәp jөrөgәndә,
Ontalqandaj itegeđ,
Kybәlәktәj jәnegeđ,
Qajhь jerđәn tabajьm."

Tigәs bьlar kөlgәn, ti,
"Kөnөŋ jethә atьrƣa,
Hьrttь jergә halьrƣa,
Batşa, aqaqaldarđьŋ
Aldьna qarau taşlarhьŋ",
Tip mьѣqьllap qujƣan, ti.
Dyrte berđәn uđtalьp,
Jedeşkәn ti Uralƣa,
Alьşqan ti bьlar đa,
Ural totop berene
Olaqtьrƣan batşaƣa,
Qalƣan өsөn ber julь-
Aqhaqaldar aldьna.
Jer helkengәndәj buƣan,
Aqhaqaldar, batşa la,
Olaqtьrƣan batьr đa,
On-talqanƣa qalƣan, ti,
Kyqqәn ƣәjep bulƣan ti.
Qan ilaƣan әsәlәr,
Hьqtap torƣan atalar,
Qulь bәjle balalar,
Barьhь la kyrgәn, ti,
Jabьrьlьp Uraldьŋ
Qulьn kilep ypkәn, ti.
Ural harajƣa barƣan, ti,
Barь xalьqtь jьjƣan ti,
Qasqan, boѣqan barьna
Yđ jortona qajtьrƣa
Ural farman birgәn, ti;
Aranan baş hajlatьp,
Ural kitmәk buƣan, ti;
Xalьqtar jьjьn qorƣan,
Ural da bergә buƣan,
Xalьq esendә iŋ qartь
Bьlaj tiep әjtkәn, ti:
"Jeget tә, jeget ikәnheŋ,
Jeget batьr ikәnheŋ,
Jөrәgeŋә tajanьp,
Belәgeŋde hьđƣanьp,
Beđđә jđәrđe qьđƣanьp,
Kilgәn jeget ikәnheŋ.
Batşa asьvьn quptarƣan,
Hiŋә qarşь eskergәn,
Şu ajqanlь beđđәrđe
Şatlь azat ittergәn,
Batşa qьđь buldь bit,
U sәbәpse buldь bit:
Hine hөjөp şavlaştь,
Atahь man davlaştь,
Batşa qьđьn al, jeget,
Bergә ƣөmөr it, jeget.
Tigәn hyđđe işetkәs,
Barьhь la dimlәşkәs,
Ural almaq buƣan, ti,
Qьđđь alьp tuj jahap,
Ber-ađ qalmaq buƣan, ti.

Ber nisә kөn buƣan huŋ,
Qьđđьŋ tujь uđƣan huŋ,
Ural taƣь kitkәn, ti,
Kyp hьvđarđь kiskәn, ti.
Bara tirƣas ber jerđә,
Ber qaja tav bitendә,
Ujpat saja esendә,
Arьѣlanьnan tөşkәndә,
Jal itergә jatqanda,
Jьlan ьѣlaƣan tavьş
Qolaƣьna salьnƣan,
Ьrƣьp torop Uralda
Tirә jaƣьn qaraƣan.
Jьraq tygel, jaqьnda,
Ber qulƣanьŋ janьnda,
Bejeklegeŋ qarahaŋ,
Arьѣlan aşa kyrenmәѣ,
Ođonloƣon ylsәhәŋ,
Jөđ ađьmda tykәlmәѣ
Ođonloqta ber jьlan,
Qulƣa esenәn hөđөp,
Totop alƣan ber bolan.
Aj ajqaşa ti bilar,
Haj sajqaşa ti bьlar,
Ađaq siktә tyđermәj,
Aj-vajьna qaldьrmaj
Sәsәp jьƣьlƣan bolan,
Art hanьnan bolandьŋ
Şunda uq qapqan ti, jьlan.
Ural barƣan jөgөrөp,
Jьlan qojroƣon solƣap,
Dulaj ti, aƣas hьndьrьp.
Uraldь la jotarƣa
Qojroq man huqqan ti;
Ural urap jьlandьŋ
Qojroƣonan totqan ti,
"Jebәr bolandь," tiep,
Jьlanƣa Ural әjtkәn ti;
Jьlan ber hyđ әjtmәgәn,
Bolandьŋ art hanьn
Jьlan haman sәjnәgәn.
Bolan şunda uq ylgәn,
Ural da qarap torƣan.

Al tьrьşqan ti jьlan,
Yđ telәgen itәrgә,
Bolandь jotop bөtәrgә;
Tьrьşha la bumaƣan,
Đur mөgөđđә tuqtaƣan,
Qojroƣo man şaqarƣan,
Anda la mөgөđ hьnmaƣan,
Jergә huqqan bolandi
Anda la mөgөđ hьnmaƣan,
Bara-tora jьlandьŋ
His tәqәte qalmaƣan,
Jotha mөgөđ jebәrmәj,
Qьѣha, kire tibәlmәj,
Aptьraƣan, aljaƣan,
His tә eşe sьqmaƣas,
Jьlan başьn sәkәjtep,
Bьlaj tiep jalvarƣan:
-"Aj jegetem jarđam it,
Qәhqa anьŋ ulьmьn,
Zәrqum tigәn jegetnen.
Jarđamьŋa qarьvqa
Min dә jarđam itәrmen;
Julьmda juldaş bul tihәŋ,
Julьŋa bergә kitәrmen;
Enje, mәrjen horahaŋ,
Harajьma barьrhьŋ,
Telәgәnse alьrhьŋ,
Mindә qunaq bulьqhьŋ".
Tigәn hyđđe işetkәs,
Ural horav birgәn ti,
Ural javap birgәn ti:
-His qarьv qьlmaƣan,
Ber keşegә tejmәgәn,
Qan esmәѣtәj bolandь,
It jejmәѣtәj bolandь,
Mineŋ doşman ylemgә,
Asmarlanьŋ bolandь.
Miŋә hөjlә serene,
Miŋә әjt hin barьnь?
Miŋә bylәk kәrәkmәj,
Miŋә haraj kәrәkmәj,
Min sьqqanmьn ilemdәn
Qotqarьrƣa keşene,
Jaqlaşьrƣa barьnь
Javьz, doşman ylemdәn.
Zәrqum:
- Aj jegetem, әjtәjem,
Bar seremde hөjlәjem;
Qoştar torgan đur ildә,
Samrav tigәn batşa bar;
U batşanьŋ qojaştan
Tьvьp tөşkәn qьđь bar;
Min horanьm birmәne,
Hin jilan tip qьđь la
Mine tartьp kilmәne;
Min atama jalьndьm,
Kөnөn kisen jalvarđьm,
Ataj, şunь al tinem;
His bumaha ilenә,
Utlь javьŋ as tinem;
"Bөgөn avƣa sьq tine,
Jьlan tunьŋ kej tine,
Un ike tarbaq mөgөđlө
Bolan tabьp jej tine;
Şunь jothaŋ dohjala
Tөrlө tөѣkә kererheŋ,
Keşelәrđeŋ hьlьvь
Ber jeget ir bulьrhьŋ,
Qoş ilenә barьrhьŋ,
Samravđьŋ ber qьđьn
Yđeŋ hajlap alьrhьŋ".
Tigәs atam sьqqajnьm,
Bolandь la totqanьm;
Inde xәlem qalmanь,
Avьđьma kiplәngәn
Mөgөđө his hьnmanь.
Jehet, mine xup itmә,
Ber jegetlek it, jeget,
Miŋә jarđam it, jeget,
Atama berđe barajьq,
Ni telәhәŋ alajьq.
Atamdan bajlьq horama,
Donja la hьlьv qьđ birer,
Anhьna la aldanma,
Haraj tulь mal berer,
Anhьna la aldanma;
Enje, mәrjendeŋ barьn
Atam tygәr aldьŋa,
Anhьna la aldanma.

Ađaq siktә atajьm,
"Ehje, mәrjen hөjmәgәn,
Bajlьqqa baş ejmәgәn,
"Aj hiliv qьđ," timәgәn,
Bь donjala jөrөp tә,
Işetep tә, kyrep tә,
His berevđe tapmanьm;
Birer nәmәm qalmanь,
Inde yđeŋә tuqtanьm.
Jedetem, әjtse telәgeŋ,
Đur eşeŋә  bylәgeŋ?"
Tejer hiŋә atajьm,
Aldan әjtep qujajьm.
Azdaha tuhьŋ hal tirheŋ,
Qoş tunьŋdь kej tirheŋ,
Qoş teleŋde sьƣarьp,
Avьđьma bir tirheŋ.
Atam hine qurqьtьp,
Taşqa tөkөrөp kyrhәter,
Taştь hьvđaj qajnatьp,
Әgәr tavƣa tөkөrhә,
Tavƣa өrөr hьv bulьr,
Aƣьp barь şu saqta
Ber yđәngә jьjьlьr,
Өsө-sige kyrenmәѣ,
Jaltьraƣan kyl bulьr.
Anhьnan da qurьqma hin,
Haman telen hora hin.
Atam telen ypkәn huŋ,
Kyŋele jomşap kitkәn huŋ,
Ni horajhьŋ  bylәk tip,
Hiŋә qarap әjtkәn huŋ,
"Ber đur ildә batşanьŋ,
Jaqşьlьqqa jaqşьlьq
Qьlьv өsөn belәneŋ,
Yđ hөjgәneŋ ni bulha,
Şunь miŋә burәheŋ",
Tigәs atam ni birer,
Enje başlь tajaƣьn
Birhә anь alьrhьŋ,
U tajqtьŋ danь şu,
Hьvƣa tөşhәŋ batmaѣhьŋ,
Utđa inhәŋ janmaѣhьŋ,
Kyrenmәѣkә telәhәŋ,
His ber jәn dә kyrәlmәѣ,
Doşman hine eđlәhә,
His saƣьnda tabalmaѣ".
Tigәn hyđen işetәs,
Bolan mөgөđөn hьndьrƣan,
Jьlan bolandь jotqas,
Şunda uq ber jeget buƣan;
Ujlamaѣtan, nitmәѣtәn,
Bьlar hyđen bөtmәѣtәn,
Ber hьđƣьrьv işetkәn,
Zәrqumdьŋ jөđđәre
Aƣarьnьp buđ buƣan.
Ural ni tip horaƣan,
Zәrqum şu saq nu tirgә,
Ьsьnьnь әjtergә,
U Uraldan jәşergәn.
Atam belde seremde,
Min hөjlәgәn ujьmdь,
Bь jegettәn jađlьqham,
Mьnь totmaj ebәrhәm,
Atam jөrәge taşьr,
Asьvьnan mine aѣьr,
Jotarƣa kөs alalmam,
Qojroƣomdo boƣalaq
Taƣь la min qьlalmam.
Atama itep tapşьrham,
Ajaƣьna baş orham,
Ađ-mađ jaza tartьrmьn,
Ylemdәn min qalьrmьn.
Tigәn ujđь ujlaƣan,
Tik Uralƣa әjtmәgәn,
Atam eđlәl sьƣarƣan,
Tip Uraldь aldaƣan.
"Әjđә, jeget barajьq
Beđđә qunaq bulajьq,
Atamdan bylәkkә
Min әjtkәnde horajьq,"
Tip Urajdь kөslәgәn,
Harajьna dimlәgәn.
Jьlan ilen kyrәjem,
Bar serene belәjem,
Jaqşьlьqqa jamanlьq
Bula ikәn donjala
Bergә barьp kyrәjem,
Jeget hyđe ber bulьr,
Alƣa alƣan uj bulьr,
Tartьnmajsь barajьm,
Jaqşьlьqqa jaqşьlьq
Bula qalha kyrәjek,
Ylem jeŋәr jөrәkteŋ,
Anь jьƣar belәkteŋ
Batьrlьƣьn hьnajьq
Tiep Ural ujlaƣan,
Barьv julьn hajlaƣan.
"Hav bulham ire kilermen,
Hineŋ mәn bulьrmьn;
Kilmәhәŋ ođaq kөtmәѣheŋ,
Sittә jatьp qalmaѣhьŋ,
Taѣәvellәp julьŋdan
Ilgә qajtьp kitәrheŋ;
Minәn sәlәm әjterheŋ",
Tip arьѣlanƣa әjtkәn ti,
Maŋlajьnan ypkәn ti,
Şunda qujьp kitkәn ti.

Bergә kitkәn ti bьlar,
Kyp tav ytkәn ti bьlar;
Kykkә alƣaşqan đur tavđьŋ
Qara kyrgәn aldьnda,
Nәzƣәjđәj jaltьraƣan
Ut ujnaj ti janьnda,
Kyk tomandar qaplaƣan,
Ut hөrөmө bөrkөlgәn,
Nәmә kyrgәs julьnda,
Ural ni tip horaƣan,
Harajđarđь haqlaƣan
Tav tygel u jьlan tip,
Zәrqum aŋa aŋlatqan.
Barьp jetkәn ti bьlar,
Şunda kyrgәn ti Ural,
Timer qojma janьnda,
Uralьp jatqan-bujьnda,
Tuƣьđ başlь ber lьlan
Haqsь ikәnen belgәn ti,
Zәrqum başlap barƣan ti,
Tuƣьđ başlь lьlanƣa
Asqьs kilter tigәn ti.
Jьlan şьzlap hьđƣьrƣan,
Tav-taş avƣandaj buƣan,
Ber saq tavьş quđƣalƣan.
Tav işelә ikәn tip,
Ural şunda ujlaƣan.
Altьşar başlь dyrt jьlan
Asqьs hөjrәj ikәn ti,
Şu asqьstьŋ tavьşь
Şundaj şavlaj ikәn ti.
Şu đur asqьstь alьp
Harajđь asqan ti barьp,
"Әjđә, jeget, inә tor,
Min atama barajьm,
Mьnda alьp kilәjem,"
Tip Zәrqum kitkәn ti,
Uraldь şunda japqan ti.
Ber saq haraj tirәhe,
Vaƣь, tөrlө erehe
Jьlan kilep tulƣan ti,
Tөrlө hyđđәr buƣan ti,
Ural tьŋlap torƣan ti.
Un ber başlь ber jьlan:
"Sirat miŋә aşarƣa
Un ike baş jaharƣa,
Batşaƣa iŋ jaqьn
Vәzerenәn bulьrƣa".
Tuƣьđ başlь ber jьlan:
"Juq bь keşe batşanьŋ
Seren aldь ulьnan,
Vәƣđә aldь qulьnan,
Mьnь batşa jә yđe,
Jә bumaha min totam,
Min batşanьŋ bar seren,
Yđ başьmda min totam;
Batşa anь aşamaѣ,
Ulьn jaqlap qotqarƣas,
Aşaha la baş yѣmәѣ.
Juqqa jьjьlьp tormajьq,
Ьmhьnьşьp jөrөmәgeđ,
Heđgә timәѣ kotmәgeđ",
Tigәs barь taralƣan,
Tuƣьđ başlь đur jьlan,
Şu tirәlә uralƣan.
Qapqaƣa jaqьn kilgәn ti,
Ber qьđ tөѣlө buƣan ti,
Ural janьna inep,
Arbamaqsь bulƣan ti,
Uralƣa qul huđƣan ti;
Ural qulьn qьѣqan ti,
Barmaqtarь osonan
Jьlandьŋ qan tamƣan ti,
Jьlan tyđmәj asьvđan
Ut bөrөkmәkse buƣan ti
Ural sәser ƣәjrәten,
Boƣađьnan alƣan ti.
-Hin bit serđe belevse,
Keşe aşap jatьvsь,
Baş yѣterep jөrөvse,
Qәhqәhәneŋ bar seren
Başьŋ haqlap torovsь".
Tigәn hyđđe işetkәs,
Aptьravƣa qalƣan ti,
"Aj Xөđajьm ikәnheŋ,
Min his saqta belmәnem,
Keşeler tip ujlanьm,
Ulьŋ serđe keşegә
Hөjlәj batşam tigәjnem."
Tiep jьlan Uraldьŋ
Ajaƣьna jьƣalƣan,
Jeѣkәnepme, hiđepme,
"Juq, juq allam tygel hin,
Keşe eѣe aŋqьnь,
Ьsьn keşe ikәnheŋ,
Batşa ulь hөjlәgәs,
Bөtә serđe belgәnheŋ,
Serđe aŋlap kilgәnheŋ,"
Tiep ьrƣьp torƣan, ti,
Avьđ asьp ьzƣьrьp,
Utьn bөrөkmәk buƣan, ti.
Ural qurqьp tormaƣan,
Başьna ber orƣan, ti,
Ber başьnan sьltьrap,
Iđәngә asqьs qojolƣan,
Higeđ baştan taƣь la
Higeđ batьr bar bugan.
"Barьbьđđa keşe inek,
Ilebeđđә ir inek,
Jьlan beđđe aşanь,
Yđenә baş jahanь,
Jar, jьlandьŋ jөrәgen,
Altьn asqьs tabьrhьŋ,
Ser harajьn asarhьŋ,
Telәgәnde alьrhьŋ",
Tip keşelәr әjtkәn ti,
Ural jarьp alƣan ti,
Ser harajьn asqan ti,
Enje mәn biđәngәn,
Ebәk mәn uranƣan,
Jөđө-başь harƣajƣan
Ber hьlьv qьđ kyrgәn, ti,
Qьđ janьnda ber işek,
Şunь barьp asqan, ti,
Ber tәxetteŋ janьnda
Enje tajaq kyrgәn, ti.
"Al jeget tajaqtь,
Telәgeŋә majaqtь",
Tip keşelәr әjtkәn, ti,
Şu saq haraj işegen
Ber aq jьlan asqan, ti:
"Bь kem mьnda inevse,
Kis keşegә timәѣtәj
Tajaƣьmdь alьvsь",
Tigәn hyđen işetkәs,
Jьlan kilep Uralƣa
Jotajьm tip uqtalƣas,
Ural totop alƣan, ti,
Aq jьlandь jьqqan, ti,
Өѣtөnә menep utьrьp,
Oşo hyđđe әjtkәn ti:
-Keşe jujar ylemde
Eđlәp sьqqan batьrmьn,
Ylem jaqlь berәvđe
Erđә imen qujmanьp,
Atьm Ural buƣanda,
Zәtьm keşenәn bulьp,
Bь donjaƣa tьvƣanda,
Keşegә jarđam itәrmen,
Ilem bajman itәrmen,
Keşegә doşman buƣandьŋ
Barьn tar-mar itәrmen:
Batşa buhaŋ bir forman
Bөtә jьlan jьjьlhьn,
Keşe aşaƣan baştarь,
Barь jergә өjelhen,
Barьn turap bөtәrmen,
Kire keşe itәrmen,
Javьz ylem juldaşь,
Keşegә doşman juldaşь,
Bөtә jьlan javьzdь
Barьn tar-mar itәrmen,-
Tigәn hyđen işetkәs,
Batьrlьƣьn hьnaƣas,
Jьlan da buj burgәn ti,
"Tajaƣьm kitkәs qulьmdan,
Kөsөm hindә" tigәn, ti,
Batşa forman birgәn, ti,
Bar jьlandь jьjƣan, ti,
Keşe aѣap yѣkәndeŋ
Barь başьn kiѣkәn, ti,
Barь keşe buƣan, ti.
Bar harajđь astьrƣan,
Bikle qьđđar, keşeneŋ,
Barьhьn da qotqarƣan.
Xәđer ulьŋdь tap, tigәn,
Eđlәp alьp kil, tigәn,
Bergә alьp kilergә
Keşe jahap ebәrgәn.
Barь xalьq ta kilgәn, ti,
Bikle jatqan hьlьv qьđ,
U da bergә sьqqan, ti.
Barьhь la kilgәn, ti,
Uraldь hьrьp alƣan, ti.
"Alla birmәѣ jarđamdь,
Beđgә jeget başqarđьŋ,
Il qaplaƣan javьzdьŋ
Utlь javьn aqtarđьŋ;
Inde, jeget, nişlәjek,
Nindәj bylәk birәjek,
Alla tihәk keşeheŋ,
Ni tip әjtep đurlajьq?"
Ural:
- His ber đurlьq kәrәkmәj,
Il batьrь şu bulьr,
Keşe hөjәr ir bulьr.
Heđđeŋ şatlьq mineke,
Mineŋ şatlьq heđđeke.
Ildeŋ barьn jьjajьq,
Kymәklәp tuj qьlajьq,
Araƣьđđa berәvđe
Başlьq hajlap qujajьq.
Jьlanƣa kup jav asqan,
Kup jьl bujь huƣьşqan,
Arahьnda bьlarƣьŋ
Alƣьr tьgәn ir bugan,
Şuŋa başlьq qьlƣan ti,
Anьŋ iptәşe buƣan,
Anьŋ qьđь Gөlstan,
Qәhqәhәlә gol bugan,
Harajđaƣь tap bugan,
Qьđđь barь dimlәşep,
Uralƣa birmәk buƣan.
Bь xalqtьŋ ujđarьn,
Qьđđь alьr tujđarьn
Ber ađ huŋlatmaq buƣan;

Әzrәqәne jeŋgәnse,
Tujđь tuƣtatmaq bugan.
Arahьnda ber qartь,
Iŋ oloho, өlkәne,
Donjanь kup kyrgәne:
"Batьr buƣan irđәrđe
Her jьl ƣөmөr ber batьr
Ile өsөn jaratьr,
Bьvьn-bьvьn ytәr u,
Kilәsәk bьvьn jetәr u,
Hineŋ danьŋ qalha la,
Qulda ƣәjrәt bөtәr u.
Ir bөthә lә il bөtmәѣ,
Il batьrь batьrđan
Batьr irđәn tьvar u,
Atanan kyrep uq junьp,
Atanan kyrep jav asьp,
Il esendә yѣәr u.
Batьrđan batьr tьvƣanda,
Atahьnda buƣanda,
Ber bьvьn tip hanaƣan,
Ildә ƣөmөr ytәr u.
Undaj batьr ađ bulьr,
Buha la jaŋƣьđ hin bulьr.
Bь qьđ batьrđan qot jejgәn,
Batьr qьđđan hөt imgәn,
Hiŋә tiŋdәş bulьr u
Batьrƣa әsә bulьr u",
Tigәs Ural tьŋlaƣan.
Gөlstandь alƣan, ti,
Ber đur tuj qьlƣan, ti.
Bergә qunaq bulƣan, ti.

II
Şulgәn ber ađ kitkәs tә,
Taƣь osorap ber qartqa,
Ni eđlәven bь jaqta
Barьn hөjlәp birgәs tә,
Kilgәn saqta julьnda
Osoraƣanьn ber qartqa,
Bь qart taƣь Şulgәngә,
Ser jәşermәj, es tartmaj,
Bьlaj tiep әjtkәn ti:
-U osoraƣan keşegeđ,
Mineŋ qustьm bulьr u,
U qustьmda ber ildә
Tьvьp yѣkәn ine u.
Anьŋ jөđө xәđer đә,
Appaq haqal, sal qarttьr,
Saq jәnene aѣьrarđaj
Yđe qaqşav jabьqtьr.
Mьna mine kyrәheŋ,
Ber jegettәj tejәheŋ,
Mineŋ qustьm tigәngә,
Bь qart aldaj tejәrheŋ.
Anьŋ sere şu jeget,
Anь jaqşь bel jeget,
Beđđeŋ ildә jola la,
Barьhь la tuƣandaj,
Ber әsәnәn tьvƣandaj,
Ilde talap jөrөmәѣkә,
Ildә qan da qojmaѣqa,
Artьq qalta tekmәѣkә,
Il enjehen jәşerep,
Jergә kymep qujmaѣqa,
Tapqan tajanƣan barь
His ajьrьm bulmaѣqa,
Kөslөneke bajman tip,
Jeđerđe sit kyrmәѣkә;
Qьđƣa әsә buƣandь
Xur әsә tip kәmhetep,
Balahьnь hьvƣa atьp,
Andaj jola qьlmaşqa,-
Tigәn ildeŋ antь bar.
Qustьm şunь totmanь,
Kөsө jetkәn jәndәrđeŋ
Barьn hujьp, aşanь,
Ylem tigәn javьzƣa
Duѣ, doşmanьn tabьrƣa,
Ildә kyp qan qojarƣa
Jola taba başlanь,
Şuŋa anь bь ildәn,
Tьvьp yѣkәn jerenәn
Bөtәhe lә berlektә
Sitkә qьvьp taşlanь.
Xәđer ildәn jьraqta,
Yđe jәşәj tarlьqta,
Ƣөmөrө ytә zarlьqta,
Şuŋa anьŋ tөđ, baѣьp
Ylem, qartlьq qaplanь."
Tiep bь qart hөjlәgәs,
Şulgәn eşte aŋlaƣas,
Barьp ilde kyrergә,
Ni barьnь belergә,
Qarttan julьn horaƣan,
Qart jәşermәj hөjlәgәn.
Aj kitkәn ti, jьl kitkәn,
Kyp jьlƣa, tavđar ytkәn,
Qajđa ƣьna tөn buha,
Şunda jatьp joqlaƣan.
Barьp sьqqan ber jergә,
Osoraƣan ber kylgә,
Siten quƣa uratqan,
Dombojoqtar japьrajьp,
Tik aƣastaj sәskә atqan,
Nađmьt tygel, qarsьn tөp,
Өjrәk, aqqoş qьrqađь
Jөđөp jөrөj şundaj kyp.
Kyldә jatqan balьƣь,
Jaltyş, Sabaq, Surtanь
Bergә jөđөp ujnajđar,
Ber-berehenә tejmәjđәr,
Bьnь kyrgәs tuqtaƣan,
Arьѣlan jөnөnәn alьp,
Mәѣkәv jahamaq buƣan.
Mәѣkәvenә hap eđlәp,
Qujь tallьqqa qarap,
Atlap alƣa kitkәndә,
Tal tөbөnә jetkәndә,
Talda hajrap utьrƣan
Handuƣastь quşarlap,
Әbәrsendәr teđelgәn;
Jaƣьlbajđa, qarsьƣa,
Taƣь turƣaj kyrengәn,
Tav bitenә kyđ halha,
Quj-harьq ta, byre lә,
Әtәs, tavьq, tөlkө lә,
Ber tirәgә jьjьlƣan.

Şulgәn kyrep tuqtaƣan,
Qart hyđen iѣlәgәn,
Tәv batşaƣa barajьm,
Haraj seren belәjem,
Qajtьvđa jul ьŋƣajь,
Barьn avlap alьjьm,
Tiep Şulgәn ujlaƣan:
Arьѣlanьna mengәndә,
Yđ julьna ьqlaƣan.

Julda barƣan saƣьnda,
Qasьp barƣan Zәrqumƣa
Julda osorap tar buƣan;
Zәrqum mьnan horaşqan;
Şulgәn tanmaj hөjlәşkәn,
Zәrqum yđen Әzrәqә
Dejev batşa ulь tip,
Ser jәşerep aldaşqan;
Әzrәqәgә barьrƣa,
Kyp bylәktәr birergә,
Bergә alьp kitәrgә,
Jәn şişmәnәn hьv alьp,
Telәgәnse birergә,
Zәrqum anь dimlәgәn,
Şulgәn serđe belmәgәn.
Bьlar bergә kitәn ti,
Bьlar kyr jer ytkәn ti,
Şu saq jergә totaşqan,
Yđe kykkә olƣaşqan,
Şulgәn qara kyrgәndә,
Bolot mikәn, tav mikәn,
Şulgәn, arьѣlan ujlaşqan.
Tav tip ineŋ qajnaj ti,
Bolot tihәŋ şavlaj ti.
Şulgәn mьŋa aptьrap,
Juldaşьnan horaj ti.
Zәrqum:
- U kyrengәn qarasqь
Harjđь haqlap torovsь,
Beđđe kyrep kilevse,
Đur dejevđeŋ berәvhe.
Tuqta hin ađ kөtөp top,
Oşo urьnda torop tor,
Min tәv barьp әjtәjem,
Qunaq kilde tejәjem,
Beđđe kilep alьr u,
Đur harajƣa iltәr u,"

Tip Şulgәnde qaldьrƣan,
Yđe dejevgә barƣan,
Juldaşьmdь, yđemde,
Harajƣa it tip horaƣan.
Dejev xәbәr itkƣn ti,
Batşa serđe hiđgәn ti,
Dejevđәrgә quşqan ti,
Ike tolpar jetәklәp,
Batьr irđәj olpatlap,
Đur qunqtaj jypәtlәp,
Ber đur dejev kilgәn ti,
Şulgәn mәn Zәrqumdь
Harajƣa alьp kitkәn ti.
Harajƣa barьp jetkƣn huŋ,
Şulgәnde Zәrqum qaldьrьp,
Xәbәr iteven belderep,
Yđe harajƣa ingәn ti,
Batşaƣa qul birgәn ti,
Әzrәqәneŋ janьnda
Atahьnь kyrgәn ti.
Qәhqәhә mәn Әzrәqә,
Ural turьnda ujlaşьp,
Ikәv ara hөjlәşep,
Aptьraşьp aljaşьp,
Utьrƣan saq ikәn ti.
Hьnsь dejevđәr kilep,
Ber qart dejevđeŋ belep,
-Anav saqta aj, batşam,
Ber jәş bala tьvƣanda,
"Anьŋ tavьşь kilgәndә,
Kyktә osqan dejevđәr,
Barь qolap tөşkәjne.
Anь urlap alьrƣa,
Yterep juq qьlьrƣa,
Barƣan dejev, jendәrđeŋ
Bala teklәp qaraƣas,
Totarƣa tip uqtalƣas,
Barƣan bere qurqьvđan
Jөrәge qubьp ylgәjne.
Şu balanьŋ sьqqanьn,
Ilgә jaqьn kilgәnen,
Atam tigәn ujьnьŋ
Jәn şişmәgә tөşkәnen,
Şişmә qurqьp qajnaƣan,
Jartь hьvь kәmegәn.
Tiep xәbәr alƣajnьŋ,
Đur qajƣьƣa qalƣajnьŋ.
Şahьm sara eđlәjek,
Bьlaj buş qul tormajьq,
Berәj keşe tabajьq,
Samrav qoştoŋ aqbuđьn
Keşe ytә alajьq,
His bumaha urlajьq".
Tigәs batşa ujlaƣan
Bьlaj tiep hөjlәgәn:
"Aqbuđ attь alьrƣa
Aŋa ejә bulьrƣa,
Jә bumaha u attь,
Bь donjanan jujarƣa,
Jete dejev jebәrđem;
Kyktә torƣan buđ attьŋ
Urnьn yđem kyrgәđđem;
Alar barьp baѣtьrđь,
Tota almaƣas jaqşьlap,
Jandarьna saqьrđь.

At atьrƣa kilmәne,
Dejevđәren dәrtlektәn,
Kire ilemә qajtmanь.
Kyktә qaldь xur bulьp,
Jetegәn tigәn isemdә
Mәŋge qaldь ut bulьp;
His bumaha haratьn,
Alajьm tip ujlanьm,
Ajđan tьvƣan ber qьđьn,
Anь urlap qaranьm;
Qađь totqan buha la,
Atь bylәk buha la,
Atь haman kilmәne,
His telәgem bumanь.
Xәđer beđgә şu kәrәk,
Keşe buƣan ur kәrәk,
Qojaş qьđь Homajđь
Arbaj alьr ir buhьn,
Qьđ jaratьp jegette,
Aqbuđ man bulattь
Bylәk iterđәŋ buhьn;
Buđ at mener ir taphaq,
Qьđ telәhә qьđ birer,
Mal telәhә mal birer,
Bej bulam tip ьmhьnha,
Berәj ilgә bej qьlьp,
U jegette arbahaq,
Beđ Uraldь eŋәrbeđ,
Jer өѣtөndә keşenәn
His ber tarlьq kyrmәbeđ,
Tigәnedeđ itәrbeđ,-
Barьn qulda totarbьđ".
Tigәn hyđđe işetkәs
Zәrqum alƣa sьqqan da,
Batşaƣa baş ejgәngә,
Min Uraldьŋ aƣahьn
Apkildem min tigәn ti,
Yđ xәjlәhen barьnьn
Teđep hөjlәp birgәn ti.

Barьhь la şatlanƣan,
Zәrqum batşa aldьnda
Maqtav alьp danlanƣan.

Şulgәn harajƣa ingәs,
Batşa urьn kyrhәtkәn,
Bik jupәtlәr, olpatlar,
Taq janьna utьrtqan,
Zәrqumdь ulьm tip,
Qәhqәhәne qustum tip,
Aldap-juldap tanьtqan.
Ni telәhә şu әđer
Đur qunaqtaj hьjlatqan,
Bar bajlьƣьn kyrhәtkәn,
Haraj qьđđarьn jьjьp,
Hьlьvđarьn kyđlәtkәn.
Tөrkөm-tөrkөm qьđđarđьŋ
Barь hajlap qujƣandaj,
Kyđđeŋ javьn alьrđaj,
Kyrgәndәr taŋ qalьrđaj,
Kymәk qьđđьŋ өsөndә,
Buđ taştarđьŋ janьnda
Bөrtөk jatqan enjelәj,
Kyktә balqьp jәmlәngәn
Jondođđarđьŋ ajьndaj,
Hьlьvđarđьŋ bitendә
Ajьrьm torƣan miŋendәj,
Tiphәn, tuƣaj ylәnen
Jәmlәp torƣan qөlөndәj,
Hьlьvđarđьş hьlьvь
Ajhьlьvđь kyrgәs tә,
Şylgәn kyđen tekәgәn,
His tyđmәjse şu jerđә
Zәrqumƣa bь hөjlәgәn
Zәrqum anь heŋlem tip
Yđeŋde kejәv itәm tip,
Şylgәnde u aldaƣan;
Şylgәn mьŋa jәn atqan,
Atama xәđer әjtәm tip,
Zәrqum anь jьvatqan.

Әzrәqә eşte aŋlaƣan,
Alap halьp Qof tavƣa
Bar dejevđe jьjnaƣan.
Ajhьlьvđь saqьrьp,
Avlaq jergә aldьrьp,
Uralanƣan qьđ ikәnen,
His Şylgәngә әjtmәѣkә,
Harajđan sьƣьp jөrөmәѣkә,
Min әjtkәnsә jөrөmәhәŋ,
Başьŋ өđөp aşarmьn,
Kәvđәŋ utqa taşlarmьn,
Tigәn hyđen aŋlatqan,
Ajhьlьvđь qurqьtqan.

Danlь tujь buƣan huŋ,
Şylgәn kejәv buƣan huŋ,
Qьđ đa hьlьv buƣanda,
Qьđ đa mьnь hөjgәngә,
Şylgәn şuŋa mavьƣьp
Harajƣa u jotolƣan,
Bөtә eşen onotqan.

Berđә-ber kөn Zәrqumgә,
Saqьrьp alьp Şylgәngә,
Samrav batşa qьđьnь
Bulat, Aqbuđ atьnь,
Ala torƣan julьnь,
Aqbuđ atqa mengәn ir
Bulat qьlьs totqan ir,
Bөtә donja jөđөndә
Iŋ đur batьr bulьvđь,
Barьn baş ejđerevđe
Teđep hөjlәp aŋlatqan,
Tөrlө jaqlap samalap
Şul tamьrьnь tartqan.
Şylgәn mьnь aŋlaƣas,
Homajđь il maqtaƣas,
Javđa qalha ađaƣь
Dejev đә birәn tigәs,
Şylgәn barmaq buƣan ti,
Homajđь almaq buƣan ti.

Zәrqum, Şylgәn ikәvhe
Yđ arahь hөjlәşep,
Ber dejevgә atlanьp,
Samrav batşa ilenә
Bergә kitmәk buƣan ti.
Berđә-ber kөn harajđa
Batşa, bьlar jьjnalƣan,
Yđ ara ser tөjnәgәn.
Bьlar, ber dejev kitkәn,

Kyq asьp, kyq jomƣansь
Şylgәndәr barьp jetkәn.

Bьlar dejevđәn tөşkәndәr
Şunda kәŋәş qorƣandar,
Hyđ ьŋƣajь kilgәndә,
Zәrqum hөjlәp kitkәndә,
Ural turьnda hyđ asьp
Bilaj tiep әjtkәn ti:
Mьnan bik jьraq tygel,
Qәhqәhә tigәn batşa bar,
Anda jьlan ile bar,
U batşanьŋ qulьnda
Javƣa qarşь at buƣan,
Telәgәnsә hьv buƣan,
Jel-davьldar quptarƣan
Ber xikmәtle tajaq bar.
Aŋlamaѣtan nitmәѣtәn,
Anь batşa kөtmәѣtәn,
Ber batьr ir kilgәndә,
Urlapmьlьr, nisekter,
Şu tagaqtь alƣanda,
Batşahьnь hөrgƣn ti,
Bөtә ilen alƣan ti,
Min u Ural batьp tьp,
Yđe batşa buƣan ti".
Tip Zәrqum Şylgәngә
Barьn hөjlәp birgәn ti.
Şylgәn Ural havlьƣьn
Işetevgә şatlanƣan,
Ural өѣtөn bulьr tip
Min jөrөnөm, il gizdem,
Ildә batьp tanьldьm,
Tьp Ural maqtanьr,
Ilgә qajtqas hөjlәner,
Barьna jaqşь kyrener,
Tiep Şylgәn Uraldan
Ber jaƣьnan kөnlәşkәn.
Aqbuđ atqa mengәngә,
Bulat qulda buƣanda,
Ber ni qarşь kilmәѣ tip,
Ikәv-ara hөjlәşkәn.
Zәrqum bergә kilhә lә,
Serđәş bulьp jөrөhә lә,
Homajđь Şylgәn alьr đa,
Aqbuđ atqa menәr đә,
Qulƣa bulat totar đa,
Beđđәn өѣtөn bulьr tip
U la estәn kөnlәşkәn.
Şylgәn mәn ber bulajьm,
Batьrlьƣьn kyrәjem,
His bumaha tajaqtь,
Jә yterep Uraldь
Tajaƣьmdь alajьm,
Tigәnemde qьlajьm,
Barьnan ys alajьm,
Tiep Zәrqum ujlaƣan.
Şuŋa maqtap tajaqtь
Şylgәngә u hөjlәgәn.

Bьlar kilep jetkәndәr,
Harajƣa kyđ halƣandar,
Haraj aldь tup-tulь
Appaq qoştar kyrgәndәr.
Qoş tьvьnan berәvhe
Bь ukәvđe kyrgәndә,
Sitkә ajьrьlьp sьqqanda,
Qoş tьvьna qarata
Oran birgәndәj buƣan,
Kyđ asьp, kyđ jomƣansь
Barь qoştar taralƣan.
Ajьrьlƣan jaŋƣьđ qoş
Bьlarƣa kyđ halƣan ti,
Kyđәtep me torƣan ti,
Bьlar jaqьn barƣan ti,
Homajđь atap horaƣas,
Өjđә juq u tigәn ti.
Bьlar horaşьp botmaƣan,
Ođaq vaqьt ytmәgәn,
Qoş tьvđarь barьhь,
Jaŋƣьđ torƣan berәvhe,
Qoş tundarьn halƣan da,
Hьlьv qьđƣa әjlәngәn.
Şylgәn kyrgәn arьhьn,
Aralaƣь berәvhen,
Ni tejәrgә belmәgәn,
Yđe yѣep, il gizep,
Mьndaj hьlьv kyrmәgәn.
Jөđө ajđaj balqьƣan,
Kykrәktәre qabarьp,
Hьlьvbulьp qalqьƣan.
Tirә jaƣь bar qьđ đa,
Haraj aldь bar jer đә,
Şu hьlьvđan jәm alƣan,
Barь şunan jәnlәngәn
Hьmaq tөѣlө tojolƣan,
Kyđ aldьnda bar donja
Gyjә aŋa ejelgәn
Homaj tigәn oşolor,
Tiep estәn ujlaƣan.

Qьđđar serđev birmәgәn,
Şiklәngәnen qьđđarđьŋ
Bь ikәvđә hiđmәgәn.
Aralaƣь jaŋƣьđь,
Alƣa sьƣьp ber yđe
Kys başlьƣь inәlәj,
Qunaq kөtkәn keşelәj,
"Il aralap jөrөgәnheđ,
Homaj qьđđь belgәnheđ,
Aŋa tөbәp kilgәnheđ,
Әjđә harajƣa inegeđ,
Homaj qajtьr kөtөgөđ,
Bergә qunaq bulьƣьđ,
Tip bьlarđь өndәgәn;
Haraj işegen asьp,
Qunaqtarđь ьmlaƣan.
Bьlar đa hyđ asmaƣan,
Homaj yđen әjtmәgәn.
Bьlar harajƣa ingәn ti,
Đur qunqtaj kәpәjtep,
Bьlar tygә uđƣan ti.
Ađ-mađ ip-hip itkәs tә,
Harajđь toman baѣьp,
Bьlarđьŋ huşь qasьp,
Harajđa şav-şьv tulьp,
Ike urtaƣa jarьlьp,
Şylgәn, Zәrqum ikehe,
Jer aѣtьna osqandaj,
Jamƣa qolap tөşkәndәj,
Yđen hiđgәndәj buƣan,
Tirә jaƣьn hәrmәgәs,
Ber-berene tapmaƣas,
Bьlarđa qurqьv tьvƣan.
Ikehe lә iѣ jьjƣas,
Arь-bire jөrgөlәp,
Tirә jaƣьn qarmalap,
His ser belmәj aljaƣas,
Şylgәn aptьrap utьrƣan,
Zәrqum ujlap tormaƣan,
Ber jьlanƣa әjlәnep,
Jьrьq-mađar juqmь tip,
Sьƣaraƣa jul eđlәgәn.

Homaj belgәn bь serđe,
Saqьrьp alƣan ber qьđđь
Jamdь hьvđan baѣtьrƣan,
Halqьn hьvđь taştьrƣan,
Anь hьvđa jөđđөrөp
Aptьravƣa qaldьrƣan.
Zәrqum kөşөl buƣan ti,
Hьvđa jөđөp jөrgәn ti.
Homaj bьnь başqarƣas,
Şylgәn janьna barƣas,
-"Qaraŋƣьƣa osqan huŋ,
Kyŋleŋ qurqьp aldьmь?
Miŋә bьsaq qajraƣan
Saƣьŋ alƣa kildeme?
Qurqьvьma qurqьvьŋ
Qarьv buhьn jegetem,
Qan kөѣәgәn, jәş tykkәn,
Kyptәr başьna jetkәn,
Qan esergә uqtalƣan
Uѣal jөrәgeŋ bөthen,
Bәƣerle jөrәk yѣhen,
Jөrәk majьŋ erehen,
Bөtә jәnde yđeŋdәj
Hөjәr kyŋeleŋ tьvhьn,
Qьđƣanьvsan jәş jөrәk,
Ujьŋa bьsaq buhьn,
Şuŋa saqlь bь jerđә,
Tere keşe şu gurđa
Başьŋ qaŋƣьrьp jathьn.
Yđensә juldaş hajlarlьq,
Jaqşь juldь tabarlьq,
Ildә dan bulьrlьq,
Jaŋь keşe bulьrhьŋ,
Jaqşьƣa juldaş bulьrhьŋ,
Jьlandarđan qasarhьŋ,
Anь doşman belerheŋ."
Tigәn hyđen әjtkәn dә,
Homaj sьƣьp kitkәn dә,
Ber qьđ jөgөrөp kilgәn ti,
Berәv kilde tigәn ti.
Qьđ sьqqas ta tanьƣan,
Tik Uralƣa әjtmәgәn.
Ural qьđđь kyrhә lә,
Homajđьr tip belmәgәn.
Homaj jaqьnlaƣan huŋ,
Ural kyđen halƣan ti,
Anьŋ usma şәlkemdәj,
Jensegen qaplarđaj,
Kәjtәndәr mәn biđәlgәn,
Sәs tulьmь halьnƣan,
Ođьn kerpege ytә
Qara kyđe tekәlgәn,
Ujnap torƣan qьjƣas qaş,
Kyđ өѣtөndә jьlmajƣan,
Tertәjeşkәn qalqьv tyş
Kyđ aldьnda tulqьnƣan,
Bal qortondaj nәđek bil
Borƣalanьp ujnaƣan,
Gyjә tanьq qьđ tөѣlө,
Kөmөştәj saf tavьşlь
Ujnap, kөlep hyđ quşqan,
Ber qьđ kyrgәs Ural da
Ni әjtergә belmәgәn.
Yđe kyrgәn Homaj tip,
Ujьna la almaƣan.

Bь qьđ ođaq tormaƣan,
Uraldь yđ artьnan
Harajьna ьmlaƣan.
Ural haraiƣa ingәs,
Iѣәn havlьq horaƣas,
Ural qajđa buƣanьn,
Julda niđәr kyrgәnen,
Barьn teđep hөjlәgәs,
Qьđ Uralƣa qarata
Bьlaj hyđen başlaƣan:
-Jә jegetem, tөѣ-başьn,
Alьѣ ildәn kyrenә,
Beđđeŋ jaqqa kilevđәn
Telәgeŋ barlьq belenә.
Hyđeŋ hөjlә tьŋlajьm,
Quldan kilhә jomoşon
Jarđamsьŋdan bulajьm".
Ural:
- Yđem min jәş buham da,
Biş il barьn beldem min,
Berhendә yđem tьvđьm min,
Ikehen jөrөp kyrđem min,
Qalƣan taƣь ikәvhen
Kyrergә tip sьqtьm min.
Qajđa ƣьna barhaŋ da,
Kemde genә kyrhәŋ dә,
Berehe yđen şa tiә,

Ikensehe baş ejә,
Kөslө kөshөđđө jөjә,
Telәgәnse qan qoja.
Iseme bar donjala,
Yđe kyđgә kyrenmәѣ,
Berәv aŋa kәr qьlmaѣ,
Ajaƣь, qulь his anьŋ
Balƣa totop jөnsөmaѣ,
Arьѣlan menep hunarđa
Yđe jәnlek jullamaѣ,
Yđ telәgen tabьrƣa
Yđe juldaş eđlәmәѣ,
Ylem tigәn javьz bar,
Şunan alьr qonom bar.
Şunь tabьp yterep,
Il qotqarьr ujьm bar.

Hunarlaƣan saƣьmda,
Qulƣa tөşkәn ber qoştan,
Heđđeŋ ildә ylemdәn,
Qotolorƣa jul bar tip
Işetkәjnem min jәştәn.
Homaj - Ildә, jeget, ylmәѣlek,
Ylemgә buj birmәѣlek,
Bik borondan donjala
Jәşәp kilgәn jaqşьlьq.
Inde yđeŋ telәhәŋ,
Bь donjala ylmәѣkә,
Qara jergә kermәѣkә,
Mineŋ ildә bumaƣan,
Anь berәv kyrmәgәn,
Dejev batşa bilәgәn,
Jәn şişmәhe hьvь bar.
Anь barьp alьrƣa,
Hiŋә jarđam birergә,
Telәgeŋ bar qьlьrƣa
Mineŋ hiŋә şartьm bar.

Qajđa buha barьrhьŋ,
Yđeŋ ujlap belerheŋ,
Jьlan ilen ytkәn ir,
Yđeŋ julьn tabьrhьŋ.
Mineŋ ildә bumaƣan,
Işetep tә kyrmәgәn,
Bөtә donja qoş tөѣөn ,
Yđ өѣtөndә biđәgәn,
Ber qoş eđlәp taphaŋ hin,
Anь tabьp birhәŋ hin,
Minәn jarđam kyrerheŋ,
Şişmәnәn hьv alьrhьŋ,
Telәgeŋә jetәrheŋ.
Ural: - Min alьѣtan il gizep,
Jaman jaqşьnь kyrep,
Ylemde tabьp yterep,
Qotqarьrƣa keşene,
Tьndьrьrƣa barьnь
Ujlap sьqqan batьrmьn.
Hiŋә qoşoŋ tabajьm,
Hinәn jarđam alajьm.
Bylәgeŋә şart itep,
min dә ber hyđ әjtәjem.
Altьn tөjәr jөgөm juq,
Enje taƣьr kemem juq,
Jaqşьnan bytәn ujьm juq,
Ylemdәn bytәn berәvđәn -
Jullaj torƣan davьm juq.
Miŋә birgәn bylәgeŋ
Il telәgeŋ alьrƣa,
Ilde bajman qьlьrƣa,
Anь - tar-mar itәrgә
Serәşep jav asqanda,
Ylem julьn baѣqanda,
Qan ilaƣan keşeneŋ
Kyđ jәşene hөrtөrđәj,
Miŋә juldaş bulьrđaj,
Javđa qorđaş bulьrđaj,
Bylәk bir tip horajьm,
Ul bylәgeŋ ni bulьr
Әjtse belep kitәjem?
Ural: - Utqa tөşhә janmaѣtaj,
Hьvƣa tөşhә batmaѣtaj,
Jel dә qьvьp jetmәѣtәj,
Tavđan-taştan erekmәѣtәj,
Ir jegettәn bytәnde
Yđenә tiŋ kyrmәѣtәj,
Tiphә tav-taş sorƣotop,
Sapha deŋgeđ jarьrđaj,
Avьrlьqta, tarlьqta
Hiŋә juldaş bulьrđaj,
Kyktә tьvьp, kyktә yѣkәn,
Jerđә toqom jәjmәgәn,
Әzrәqәneŋ dejeve
Meŋ jьl qьvьp totmaƣan,
Әsәjemdәn birelgәn,
Donjalaƣь jөrәgem,
Yđem hөjgәn egetkә
Birә torƣan bylәgem -
Aqbuđ tolpar birәjem:
His jөđөn tut almaѣtaj,
His berәv kәr qьlmaѣtaj,
Utqa qarşь ut bulьr,
Jen, dejevđeŋ barьhьn,
Ylemendәj qurqьtьr,
Quj harьqtaj өrkөtөr
Bulat qьlьs birәjem,

Tigәs Ural kyngәn, ti,
Qьđ telәgen eđlәrgә
Sьƣьp kitmәk buƣan, ti.
Ural qunaq buƣan, ti,
Ber nisә kөn torƣan, ti,
Homaj yđen әjtmәgәn,
Şylgәn bikle timәgәn,
Ural taƣь hiđmәgәn.
Ural torƣan, ti, taŋ mәn,
Biten jьvƣan, ti, hьv man,
Ber tabьnda utьrьp,
Tamaqlanƣan, ti, qьđ man.

Ural julƣa sьqqan ti,
Bik kyp kөndәr kitkәn ti,
Tajaƣьn at itkәn ti,
Qьѣ telәgәn ber qoşto
Tabьrƣa eş quşqan ti.
Tajaq alьp kitkәn ti,
Bara torƣas ber saqta
Tav urtqan ber jerѣә,
Hajьѣqan da, qođƣon da
Jәn barlьƣьn hiđmәgәn,
His ber keşe bumaƣan,
Dejev, jendә u jergә
Kilep ajaq baѣmaƣan,
Yrkәs-yrkәs qajahь
Tөrlө aƣas ejәhe,
Başьna kyđeŋ halhaŋ,
Juƣarь tora bolottan,
Bөtә jәmde yđendә
Haqlap kilgәn elektәn,
Şundai ber tav kyrgәn ti,
Bolot jarьp, yrmәlәp,
Tav başьna mengәn ti,
Tirә jaqqa kyđ halьp,
Ođaq qarap norƣan ti.
Alьѣtan kyđgә salьnƣan,
ber jaqtьlьq kyrgәn ti,
Ural tөѣqap kitkәn ti,
Barьp etep qaraha,
Әjlәnderep kyđ halha,
Taş urnьna kөmөştәn
Siten tәnkә biđәgәn,
Bujьndaƣь sәskә lә,
Qatь elgә borsolmaj,
Şađьralanap өѣtәre
Jeldә tejep tulqanmaj,
Qojaş nurь tөşkәngә
Jem-jem itkәn enjelәj,
Ber hьlьv kyl kyrgәn ti.
Bь kyldeŋ өѣtөndә,
Tirәlәj qoş jьjnalƣan,
Bөtә tөѣkә biđәlgәn,
Ber hьlьv qoş jөđgәnen -
Ural ajьra kyrgәn ti,
Qoş hiđmәѣtәn şu jerđә
Ural ber qoş buƣan ti,
Qoş janьna barƣan ti,
Tөѣөn-başьn qaraƣan,
Tajaƣь man arbaƣan,
Qьđ telәgәn qoş bь tip,
Ural şunduq ujlaƣan.
Qoş Uraldan şiklәnmәj,
Osarƣa la uqtalmaj,
Uralƣa qaraj kilgәn ti,
Ural jola belmәgәs,
Qoşqa turь uqtalƣas,
Qoş Uraldan hiѣkәngәn,
Osmaq bulьp uqtalƣan,
Ural barьp totqan huŋ,
Qoşto qulƣa alƣan huŋ,
"Taƣь taptь doşman", tip,
Qoş qajƣьrьp ujlanƣan.
Ural qoşto kytәrep,
Qьrƣa sьƣьp barƣanda,
Telәgem buldь tigәndә,
Qoş telgә kilgәn dә:

"Aj jeget hin tuqta әle,
Miŋә yđeŋ әjt әle,
Dejev me hin, jen me hin,
Ьsьn ujьŋ әjt әle?"
Tigәn hyđđe işetkәs,
Keşelәj bь qoş hөjlәgәs,
Ural taŋƣa qalƣan ti,
Ber-ađ barƣas ber jerđә,
Şişmә bujь tuƣajđa,
Qoştoŋ nindәj, kemlegen,
Ural horaj başlaƣan.
Qoş ber ađ ujlanьp,
Yđ aldьna hөjlәnep,
Teklәp qarap torƣan da:
"Kyđeŋ jomop kyrmәj tor,
Qulьŋ alьp qanattan
His jeremdәn totmaj tor".
Tigәs Ural ujlanƣan,
"Bь qoş osha artьnan
Qarsьƣa bul, qьvarhьŋ,
Hьvƣa sumha artьnan
Surtan bulьp sumarhьŋ",
Tip tajaqqa ьmlaƣan,
Qoş tigәnsә eşlәgәn.
Kyp tә ytmәj taƣь la
"Jeget kyđeŋ as inde,
Әjter hyđeŋ әjt inde",
Tigәs Ural qaraha,
Quŋƣьr, hьlьv, qьjƣas qaş,
Bjaq, bite ujьlƣan,
Hul biteneŋ urtahь
Kyđ qaralaj miŋlәngәn,
Jyrmә-jyrmә işelep,
Ike jaqlap sikәlәp,
Tamsь gөldәj jelberđәp,
Iŋ başьnan haldьrьp,
Ođon sәsen maturlap,
Osmә jahap tөşөrgәn:
Ođon kerpege aşa
Qara kyđen jьlmajtьp,
Bit ujmahьn ujnatьp,
Kөlәs jөđөn kөldөrөp,
Dertlәp torƣan kykrәgen
Uralƣaraƣ ьqtatьp:
"Aj jegetem hin bьlaj,
Kilep nisek julьqtьŋ?
Bьnda kilep sьƣarƣa
Ni bәlәgә tarьqtьŋ?
Aj jegetem, bel şunь,
Qarap kөlgәn jөđөmdә,
Ytep torƣan hyđemdә,
Ser sisev u, jegetem,
Mьŋa saqlь min bьlaj
Hindәj jeget kyrmәnem,
Dejev kilmәѣ urьnƣa
Hin kiler tip belmәnem,
Hьvđa balьq bulьrđaj,
Kyktә jondođ bulьrđaj,
Qulda kөsөm bar ine,
Kitәr julьm bar ine.

Hine kyrgәs bar ujьm,
Jel tarqatqan bolottaj,
Qasa torƣan bar julьm,
Jөrөgep bөtkәn huqmaqtaj,
Kyđ aldьmdan kittelәr,
Barь jujьlьp bөttөlәr.
Min ber saqta qьđ inem,
Irkә yѣkәn bala inem,
Dejev mine urlanь,
Kejәvgә birep đurlanь,
kejavem jegen ir ine,
Bergә ođaq tormanь:
Kejәvem taƣь juƣaldь,
Jөrәgemde qajƣь aldь,
Dejevđәrđәn qastьm min;
Ilgә qajtham atama,
Bytә tьvƣan ilemә
Jav kiler tip qurqtьm min;
Mine kilep alьr tip,
Taƣь qajƣь halьr tip,
His donjala bumaƣan,
Keşe tөѣөn belmәgәn,
Ber qoş bulьp ostom min;
His ber keşe tapmaѣlьq,
Kilep ajaq baѣmaѣlьq,
Oşo kylgә kildem min".
Tigәn hyѣen işetkәs,
Qьđđьŋ seren aŋlaƣas,
Ural ujьn hөjlәgәn,
Tik ber qьđƣa qoş eđlәp
Sьqqan ujьn әjtmәgәn.
Min julьmda uŋmanьm,
Eđlәp kilgәn qoşomdo
Bь kyldә lә tapmanьm,
Tiep Ural ujlaƣan,
Taƣь arь kitәrgә,
Qajtьr өsөn ilemә
Qьđƣa jarđam itәrgә
Ural qьđƣa hөjlәgәn.
Qьđ - Jeget tьŋla hyđemde,
Asьq kyrđeŋ jөđөmdө,
Ajhьlьv tigәn atьm bar,
Ilde totqan atam bar,
Kykteŋ ajь әsәm bar,
Hөjgәnemә birerđәj
Harьsaj tigәn atьm bar.
Hьv telәhәŋ hьv tabьr,
Javđa juldaşьŋ bulьr.

Jeget hyđem tьŋlasь,
Hyđem qьrьn halmasь,
Hin eđlәgәn ul qoşto
Bь tirәnәn tapmaѣhьŋ,
Atam mineŋ il gizgәn u,
Kyk jөđөndә osqan u,
Bөtә jerđә buƣan u,
Bar qoştarđь kyrgәn u,
Atajьmdan horajьq,
Beđđeŋ ilgә barajьq,
Hin telәgәn qoşoŋdo
Atam tabьp kiler u,
Mine dejevđәn qotqarhaŋ
Telәgәneŋ birer u.
Beđđeŋ ilde xup kyrhәŋ,
Mine yđeŋә tiŋ kyrhәŋ,
Әjđә beđgә barajьq,
Ikәv bergә bulajьq,
Bergә ƣөmөr hөrәjek.
Ural -   Aj hьlьv qьđ, hьlьv qьđ,
Bylәgәŋde almajьm,
Ileŋdә min qalmajьm;
Ьsьnlap ta qoş buhaŋ,
Qьđƣa jyri әjlәnhәŋ,
Hine alьp qajtajьm,
Yđem belgәn harajƣa
Hine itep birәjem.
Anda barƣas hөjlәrheŋ,
Yđ telәgeŋ әjterheŋ,
Telәhәŋ qoş bulьrhьŋ,
Telәhәŋ qьđ bulьrhьŋ,
Hine alar xurlaha,
Telәgeŋde birmәhә,
U saq hine haqlarmьn,
Yđ ileŋә itәrmen.
Tigәs qьđ đa kyngәn ti,
Jaqşьlьƣьn Uraldьŋ
Tel tөbөnәn belgәn ti.
Qoş tunь kejgәn dә,
Bergә kitmәk buƣan ti,
Ber tajaqqa mengәndәr,
Bьlar julƣa sьqqandar,
Tavđar aşьp kitkәndәr,
Kyđ asьp, kyđ jomƣansь
Bьlar qajtьp jetkәndәr,
Qьđđar qarşь kilgәndәr.
Qoşto barь qosaqlap,
"Aihьlьv-----" tip alƣandar.
Ural bьnь işetkәs,
Aptьraƣan taŋ qalƣan,
Ajhьlьv qoş tunьnь
Halьp  qьđƣa tottorƣan.
"Әjđә, jeget, kerәjek,
Hineŋ qajtqan harajьŋ,
Mineŋ qajtьr harajьm,
Ikehe lә ber ikәn".
Tip Uralƣa әjtkәn ti,
Ural taƣь bigerәk
Aptьravƣa qalƣan ti.
Homaj qoşto alƣan ti,
"Haj jegetem, jegetem,
Batьr jeget ikәnheŋ,
Min horaƣan qoşomdo
Dejevđәn alьp kilgәnheŋ",
Tigәs Ural aptьrap,
Bөtә serđe hөjlәgәn,
"Anь alƣan u kyldә
Dejev-mađar kyrmәnem,
Barƣan, jөrөgәn julьmda
His avьrlьq tojmanьm.
Nisek anda ikәnen,
Qoş tunьnda jөrөgәnen,
Qajđan anь beldeŋ hin,
Mine eđlәrgә quştьŋ hin?"
Tiep Ural horaƣas,
"Dejev nisek belmәne,
Kitkәneŋde kyrmәne?"
Tiep Homaj hьlьvđan
Aptьravlь hyđ quşqas,
Hьlьv şunda uq belgәn ti,
Apahьnьŋ jaŋьlьş
Ujlaƣanьn belgәn ti,
Dejevđәrđәn yđeneŋ
Qasьp kyldә bulƣanьn,
Ural barьp şu kyldәn
Anь eđlәp tapqanьn,
Barьn teđep hөjlәgәn.
Atahьnьŋ harajь
Anь berhe belmәgәn.
Homaj mьnь işetkәs
Uraldan ser tartmaƣan;
Yđe Homaj ikәnen,
Yđe Uraldь belgәnen
Barьn hөjlәp aŋlatqan.
Homaj şunda uq atahьn
Bylmәhenә saqьrtqan;
Atahь kilep ingәn dә,
Ajhьlьvƣa kyreşkәn;
Kyđ jәş tygep qьđьnan
Bөtә xәlen horaşqan;
Atahьna Uraldьŋ
Xәlen hөjlәp tanьtqan.
Atahhь tьŋlap torƣan da,
Serđe aŋlap belgәn dә,
Urtaƣa halьp yđ ujьn,
Qaldьrmajsь his tөlөn,
-"Ajhьlьvđьŋ qajtqanьŋ,
Dejevđьrđәn qasqanьn,
Ike qьđь, Uralƣa
Xәđergә ser totarƣa",
Tigәn hyđen әjtkәn ti.

"Dejev belhә jav asьr,
His ujlamaѣ, il batьr",
Tiep әjtep ytkәn ti.
"Ajhьlьv đa jonsoƣan,
Kyp qajƣьla borsolƣan.
Әsәhen dә haƣьnƣan;
Ajƣa barhьn qunaqqa,
Bajman taphьn avlaqta,
Saqьrьrbьđ kәrәktә."
Tiep hyđen bөtkәn ti;
Atahьnьŋ hyѣenә
Qьđđarь la kyngәn ti.
Harajđa jal itkәs tә,
Ber nisә kөn ytkәs tә,
Atahь man apahь
Әsәhenәn birelgәn
Ajhьlьvđьŋ bylәge
Harь atьn saqьrtqan,
Ajhьlьvđь ber tөndә
Bьlar ajƣa ođatqan.

Ber nisә kөn Ural da,
Bәѣle qunaq buƣanda,
Berđә-ber kөn taŋ man
Joƣohonan torƣan da,
Homajđь saqьrьp alƣan da:
"Min әle bik jәş saqta,
Atam hine atqanda,
Barьbьđ đa hunar tip,
Hine hьrьp alƣanda,
Mujьnьŋa armav halƣanda,
Jәneŋ alqьmƣa kilgәndә,
Ьsьnlap ta belepme,
Jәn asьvđan qurqьpmь?
Hin teleŋә kilgәjneŋ,
Qotolorƣa ylemdәn
Jәn şişmә bar tigәjneŋ,
Hinәn şunь işetkәs,
Ylemde taphaq totarƣa,
Ildәn başьn jujarƣa,
Şişmanәn hьv alьrƣa,
Mәŋge jәşәhen il tip,
Ilgә hьvьn birergә
Tigәn ujđa kitkәjnek,-
Ikәv julƣa sьqqajnьq.
Kyp jer kitep, ser belgәs,
Juldь ikәv bylgәjnek,
Jul bijьnda ni barьn
Horaşьp ta belgәjnek;
Aƣam kitte hul jaqqa,
Min tajpьldьm uŋ jaqqa,
Ajьrьlьp kitkәjnek.
Kyp jьl jөrөnөm, il kyrđem,
Әjtkәn hyđeŋ onotmaj
Heđđeŋ ilgә boroldom.
Ileŋ aşa uđmanьm,
Barmajьm tip tormanьm,
Harajьƣьđ aldьna
Arьѣlanьmdь bәjlәnem.
Harajьŋa ingәndә,
Ujьm hөjlәp ytkәndә,
Arala hyđ kitkәndә,
Yđ bavьrьŋ eđlәrgә,
Miŋә jomoş quşqanda,
Min dә anь tapƣanda,
Hin ber bylәk әjtkәjneŋ:
Min eđlәgәn ylemdәn,
Hin әjtkәjneŋ teleŋdәŋ
"Qotolorƣa jul tabьp
Hin birermen tigәjneŋ,
Ađaq hyđeŋ әjt, hьlьv,
Ni әjterheŋ kөtәjem,
Min dә işetep kitәjem".
Tigәn hyđen işetkәs,
Atahьna barƣan ti,
Atahьna bar ujьn
Jәşermәjse әjtkәn ti.
"Hөjhәŋ qьđьm barьrhьŋ,
Aqbuđ atьŋ birerheŋ,
Jaqtь donja jөđөndә
Rәxәt tororhьŋ, balam,
Uraldaj uq batьrƣa
Әsә bulьrhьŋ, balam,
Ural batьr xaqьna
Şylgәnde lә sьƣar hin,
Bөtә ilde saqьr hin,
Batьr irđe tujla hin,
His berәv qalmahьn,
Barьn jьjьp - hьjla hin".
Tigәn hyđen tьŋlaƣan,
Atahь ujьn aŋlaƣan,
Şylgәnde lә sьƣarƣan;
Bөtә ilde jьjnaƣan,
Alqьndьrьp hьjlaƣan.
Ural yđen hөjgәnen
Homaj asьq tojmajsь,
Tel tөbөnө belvәjse
Aqbuđ attь bireyđәn
Homaj tәyđә es tartqan.
Şylgәn, Ural ikәvhe,
Beren, bere tabьşqas,
Kөtmәgәn dә osoraşqas,
Ike tuƣan şatlьƣьn,
Julda kyrgәn barьhьn
Ural barьn hөjlәgәn,
Şylgәn tьŋlap utьrƣan,
Barьn ujlap uđđьrƣan;
Ural bьlaj dan alha,
Atama danlь qajtha,
Batьr bulьp maqtalьr,
Barь eştә baş bulьr,
Mineŋ hyđđәr aѣ qalьr,
Tip esenәn kөnlәşkәn,
Şuŋa Şylgәn Uralƣa
Bar es serene sismәgәn;
Әzrәqә lә buƣanьn,
Mьnda niŋә kilgәnen,
His berehen әjtmәgәn.
U Uraldь yterep,
Yđe danlь ir bulьp,
Homajđь la yđe alьp,
Aqbuđ atqa atlanьp,
Bulat qьlьs qullanьp,
Dan alьvđь ujlaƣan.
Şylgәn asьvlь buƣanьn,
Hәr saq halqьn jөrgәnen,
Anьŋ şomo barlьƣьn,
Ural đurƣa qujmaƣan;
Tik jabьvlь jatqanƣa,
Tiep kenә ujlaƣan.
Berđә-ber kөn buƣanda,
Şylgәn taŋdan torƣanda,
Qomharьlьp, qaş tөjөp,
Utьrƣanьn kyrgәn dә,
"Batьr irgә arьѣ ta,
Donjalaƣь qьrьѣ ta,
Ikәv bergә mengәşep,
Ber-berene kyđlәşep,
Kylәgәlәj jөrөrđәr.
Baѣmalatьp kilerđәr;
Almaşlap tap bulьrđar.
Batьr buƣan ir batьr,
Jeŋmәѣ nәmә bulьrmь?
Batьrmьn tigәn batьr ir
Javьzƣa jul qjьrmь?
Utqa qarşь hьv bulьr,
Javƣa qarşь tav bulьr,
Yđenә tygel, barьna
Avьrlьqta jul bulьr.
Batьrđan il tarьqmaѣ,
Batьr his ber zarьqmaѣ,
Jaqşьlьqtan jalьqmaѣ,
Javđan da his talьqmaѣ.
Kykkә mener baѣqьshьđ,
Jerđe asьr asqьshьđ,
Jaqşьnan eskәne hьv bulьr,
Jamandan eskәne qan bulьr".
Tiep Ural jьvatƣan.
Homaj haman ьşanmaj,
Ьsьn sergә tөşөnmәj,
Aƣaj-ene ikәvđeŋ
Qьlanьşьn kyđәtkәn.
Almaş-telmәş alar man
Homaj şәr saq hөjlәşkәn,
Bar jolahьn alarđьŋ
Homaj tөpsөp horaşqan.

Uraldь u kyrgәs tә,
Batьrlьƣьn belgәs tә,
Jaqşьlьƣьn kyrgәs tә,
Uralƣa kyŋel bәjlәgәn,
U Uraldь hailaƣan;
Şylgәn qomhьv jөrөgәngә,
Haman şige buƣanƣa,
Ural, Şylgәn hөjlәşep,
Ikәv-ara serlәşep,
Utьrƣanda Şylgәndeŋ
Hьtьq jөđөn kyrgәngә,
Homaj anan şiklәngәn.
Ural jatha joqlarƣa,
Biş kөn totoş joqlaƣas,
Şylgәndәn qьđ şiklәngәs,
Qьđar qujƣan haqlarƣa,,
Şylgәn jatqan ber jaqta,
ajьrьmlanƣan torlaqta.
Şylgәn ujь sьqmaƣas,
Homaj his jul qujmaƣas,
Berđә-ber kөn torƣanda,
Uraldь u kyrgәndә,
Şylgәn bьlaj hөjlәgәn:
"Hin kyp jerđә buƣanhьŋ,
Kyp il jөrөp kyrgәnheŋ,
Batьr bulьp,dan alьp,
Inde mьnda kilgәnheŋ;
Samьravđьŋ ilenә
Kilep ajaq baѣqanhьŋ;
Inde nәmә ujlajhьŋ?
Beđđeŋ telәk oşonda
Ikәnen asьq belmәjheŋ.
Samravƣa jav asajьđ,
Aqbuđ atьn alajьq,
Berebeđ tajaq totajьđ,
Berebeđ aqbuđ menәjek,
Bөtә ildә baş bulьp,
Barьhьna mat qurьp,
Kөslө batşa bulajьq.
Hin tajaƣьŋ bir miŋә,
Oşo ilde jemerәjem,
Samrav qoştoŋ qьđьnь
Yđemә tartьp alajьm,
Min bit tuƣan aƣajьŋ
Aqbuđ atьn menәjem,
Min dә danlь bulajьm.
Ural -    Bьlar his tә keşegә
Ber javьzlьq itmәgәn,
Yterep qan qojmaƣan,
Keşegә doşman bumaƣan.
Beđ ikәvlәp barajьq,
Dejev ilen alajьq,
Anda totqon buƣandьŋ
Barьna jul asajьq.
Qьđ alьrƣa ujlahaŋ,
Aqbuđ atьn hajlahaŋ,
Qьđь hөjhә qьđьn al,
Qьđ alam tip jav asьp,
Ylemgә beđ jul qujьp,
Başqa tiktәѣ qan qojop,
Jaavьz isem taqmajьq:
Qan qojovsь dan alьp,
Ilgә jaman qajtmajьq.
Әzrәqәne jeŋәjek,
Şişmәnәn hьv alajьƣ,
Ylgәngә jәn birәjek,
Keşelәrđe donjala
Ylmәѣ jәndәr qьlajьq".
Tigәs Şylgәn ujlanƣan,
Tөrlө juldar hajlanƣan.
Berđә ber kөn avlaqta,
Homaj buƣan torlaqta,
Şylgәn barƣan janьna,
Qulьn halƣan javrьnьna,
Şunda hyđen asqan ti,
Hөjөv ujьn әjtkәn ti.
-"Donjalaƣь donjala
Qajttь tineŋ hin yđeŋ.
Arabьđđa jaman uj,
Qanƣa batьr jaman tuj,
Arabьđđa bumaѣ u
Tip ujlajьm min yđem.
Duѣlьq kyŋel berekkәn,
Ajьrьlmaѣtaj berekkәn,
Beđđә ildә đur batьr
Jөrәgebeđ sьnьqqan.
Hin tьŋlahaŋ әjtәjem,
Ber serem bsr hөjlәjem,
Tel өѣtөnә tel qujmaj
Javabьŋdь kөtәjem.
Inde hyđem almahaŋ,
Asьq javap birmәhәŋ,
Yđ jaraƣьm kyrәjem;
Yđ julьmda bulajьm.

Harajьŋa kilgәs tә,
Kyđ aldьmda kyrgәs tә,
Kyŋelemde arbanьŋ,
Kyđeŋ miŋә halmanьŋ,
Mine әllә tanьp mь,
Uzarьmdь iѣkә alьp,
Şuŋa minәn qurqьpmь,
Әllә mine hьnapmь,
Qaraŋƣьƣa biklәneŋ.

Hөjlәşkәn huŋ jөrөpmө,
Әllә Ural kilepme,
Qaraŋƣьnan sьƣarđьŋ
Harajьŋa saqьrđьŋ.
Asьq jөđөŋ kyrgәs tә,
Barьn xәđer onottom;
Hidәj hьlьv bumaѣ tip,
Eđlәp his kem tapmaѣ tip,
Miŋә qulьn birerme,
Miŋә hөjөp kilerme,
Tip kyŋelem jelkettem.
Telәhәŋ bergә bulajьm,
Hөjhәŋ hine alajьm,
Qarьvlaşhaŋ taƣь la,
Yđ ujьmdь qьlajьm".
Tigәn hyđen işetkәs,
Qьrqa javap birmәgәn;
Homaj aqьllь buƣan,
Uraldь min hөjәm tip,
Taƣь seren әjtmәgәn.
Homaj -    Jeget, hyđeŋ tьŋlanьm.
Es sereŋde aŋlanьm,
Şulajđьr tip ujlanьm.
Min ber batşa qьđьmьn,
Qьđđarьnьŋ đurь mьn,
Jeget, ujьŋ uj buhьn,
Telәgeŋә jul buhьn,
Ber đur maiđan qorajьm,
Batьrlьƣьŋ hьnajьm.
Şunda danьŋ kyrәjem;
Buđ atьm bar jьraqta,
Әsәm birgәn bylәkkә,
Majđaьma şu kiler,
Batьr buhan u beler;
Majđanьmda buđ attь
Qulьŋa alьp menәlhәŋ,-
Ejәreneŋ qoşonan
Bulatьnь alalhaŋ,
Şundaj batьr bulalhaŋ,
Buđьm bylәk qьlajьm,
Atama әjtep tuj jahap,
Yđeŋә jәr bulajьm."
Tip javabьn birgәn ti,
Şylgәn mьƣa kyngәn ti.
Homaj majđan jьjƣan ti,
Aqbuđ atьn saqьrƣan,
Kyk kykrәp şav kilep,
Jerđә davьl quptarьp,
Tav-taş, qaja aqtqrьp,
Bөtә jәngә şav halьp,
Jondođ hьmaq atьlьp,
Aqbuđ tolpar atlьƣьp,
Kyktәn kilep tөşkәn ti;
Homaj hьlьv aldьna
Kilep başьn ejgәn ti;
Homaj hьpьrьp başьnan
Oşo hyđen әjtkәn ti:
- Kyktә torđoŋ jondođđaj,
Batьr kөtөp zarьƣьp,
Keşe qanь bumaƣan
Batьrđarđь ьrƣьtьp;
Min hajlaƣan batьrđьŋ
Berehen hanƣa almanьŋ,
Yđeŋ hajlap batьrьŋ
Miŋә tabьp birmәneŋ.
Mьna kilde batьrđar,
Hine kөtөp jatьtđar,
Batьrlьƣьn hajlapmь,
Maturlьƣьn hailapmь,
Berhen yđeŋ alahьŋ,
Yđeŋә juldaş qьlahьŋ,
Hiŋә iptәş ir bulьr,
Miŋә hөjgәn jәr bulьr.
Aqbuđ at -     Matur hiŋә dan bulmaѣ,
Өѣtөmdә jөrөr ir bulmaѣ,
Şavlap bolot qalqqanda,
Qojon, davьl sьqqan da,
Kyktә qoş tq osalьr,
Qamƣaq osha jar tabьp,
Uđa jeldәn baѣa alьr.
Min sapqanda jel qubar,
Taş ta jatьp tyđәlmәѣ,
Hьv tulqьnьr, qajnaşьp,
Hьvđa balьq jөđәlmәѣ.
Qaf tavьna tiphәm min,
On-tlqandaj ьvalьr,
Tirә jaqta jәn buha,
Bere qalmaj qьjralьr.
Ejәremdeŋ qaşьnda,
Bulat almas qьlьsьm,
Kyp jьl anь huƣarƣan
Yđ janьnda qojaşьm;
Bөtә donja erelek
Utqa halhaŋ eremәѣ;
Donjalaƣь ber nigә
Jөđө tiep tubarьlmaѣ;
Jetmeş batman avьrlьq
Kytәrep kykkә sөjmәgәn,
Өs barmaƣь osonda
Tөşөrmәjse totmaƣan
Keşe batьr ir bumaѣ,
Anь heltәp sabalmaѣ;
Şundaj batьr bulmaha,
Miŋә juldaş bulalmaѣ;
Min sapqanda ul batьr
Mindә utьrьp tyđә almaѣ;
Batьr bulam tigәn ir,
Mine alam tigәn ir,
Kөsөn şulaj hьnahьn,
Anan mine menәrgә
Bađnat itep qarahpn, -

Tigәn hyđđe işetkәs,
Barь eşte aŋlaƣas,
Tav bitenә barƣandar,
Jetmeş batman avьrlьq
Ber đur taş tapqandar.
Bөtә qoştar kilgәndәr,
Quptarьrƣa buƣandar,
Aj tartqandar, ti, bьlar,
jьl tartqandar, ti, bьlar.
Taş urьndan qupmaƣan,
Barь aptьrap taşlaƣan.
Homaj Şylgәngә qarap,
Alьp taşla tigәn ti.
Şylgәn barьp aqtarƣan,
tirә jaqlap hәrmәngәn,
Qutarьrƣa serәngәn,
Kөsөrgәnep mataşqan,
Baѣqan jerđә tubьqtan
Şylgәn jergә batqan ti.
Aj ajqaşqan, ti Şylgәn,
Bь ajƣaşqan, ti Şylgәn,

Taş his quđƣalьmaƣan,
Şylgәn sәsәp aljaƣan,
Kytәrәlmәj taşlaƣan.
Homaj Uralƣa qarap,
Kytәrep qara tigәn ti.
Ural taşqa barƣan ti,
Aƣahь xurƣa qalƣanƣa
Ural asьvlanƣan ti.
jođoroqlap huqqan, ti,
Taş tәgәrәp kitkәn, ti.

Ural alƣan qulьna,
Taştь atqan havaƣa,
taş kitkәn ti atplьp,
Kyrer kyđđәn juƣalьp,
Barь kykkә baqqan ti,
Taş tөşөrөn kөtkәn ti.
Irtә ine, tөş buƣan,
Tөştә avьr kis buƣan,
kyktә tavьş şavlaƣan,
Taş kilgәnde kyrgәngә,
Tөşhә, vajran buƣanƣa,
Bөtә qoş qort ilaƣan.
"Zinhar jergә tөşmәhen,
Ilde xarap itmәhen",
Tip barьhь Uraldan
Jalvarьşьp horaƣan.
Hьŋar qulьn huđƣan, ti,
Ural taştь totqan, ti;
"Qaihь jaqta Әzrәqә",
Tip horaşьp alƣan,ti;
Әzrәqәneŋ ilenә
Ural taştь atqan, ti.
Bөtәhe lә qaraşqan,
Aptьraşьp ujlaşqan,
Qajđa barьp tөşәr, tip,
Yđ arhь hөjlәşkәn,
Buđ at kilep şunan huŋ
Uralƣa baş ejgәn ti.
"Min hineke batьr", tip,
Buđ at bujьn birgәn, ti.
Samrav batşa şu saqta
Yđe kilep sьqqan, ti,
Uralqa qul birgәn, ti,
Kejәvem bul tigәn, ti.
Bөtә ilen jьjƣandar,
Bьlar đur tuj qorƣandar,
Il batьrь bul hin, tip,
Uralƣa dan birgәndәr.
Şylgәn mьnь kyrgәn huŋ
Ural đur dan alƣan huŋ,
Şylgәn mьŋa tyđmәgәn,
Esenәn bik hьđlanƣan.
Ural anь qьđƣanƣan,
Ajhьlьvđь dimlәrgә,
Şylgәngә anь birergә,
Homaj, Ural ujlaşqan;
Samravƣa aŋlatьp,
Өsәv ara hөjlәşkәn.
Ajhьlьvđь qajtarьp,
Taƣь ilde saqьrtьp,
Ajhьlьvđь birergә,
Şylgәngә tuj jaharƣa
Samrav đa kyngәn ti:
Başqarajьq bь tujđь,
Anan bulьr tigәn ti.
Homaj tujь barƣanda,
Ujьn kөlkө buƣanda,
Jer tetrәp kitkәn ti,
Barь aptьrap kitkәn ti,
Tөrlө ujƣa sumƣandar,
Bь ni bulьr bь tigәndәr,
Qarahalar kyk jөƣөn
Qьp-qьƣьl ut alƣan ti,
Barьhь la taƣь la
Aptьravđa qalƣan ti.
His kem mьnь aŋlamaj,
Ni tip әjtergә belmәj,
Yđe aljьp torƣanda,
Dejev mikәn bь tejep,
Barь şomƣa qalƣanda,
kyktәn sьr-sьv, ilavlap,
Berәv tөşөp kilә ti,
Barь qarap tora ti.
Qara kөjgәn jalqьnda,
Kyktәge ut tulqьnda,
Totop alƣan ti Ural,
Qaraƣandar ti bьlar.
Aihьlьv qьđ buƣan ti,
Qaitьp kilgәn saƣьnda
Jalqьn sьrnap alƣan ti.
"Havaƣa taş atqanьn
Qarap torđom kyktә min.
U taş deŋgeđ aşaƣa
Sorƣap kitte jьraqqa,
Әzrәqәneŋ ilenә
Barьp tөştө ber saqta.
Jerđe jarđь urtaƣa,
Jalqьn sьqtь havaƣa;
Jalqьn mine jalmanь,
His tәqәtem qalmanь,
Huşьm kitep jьƣьldьm;
Saq-saq jьjьp huşьmdь
Bьlaj taba boroldom".
Tigәn hyđen işetkәs,
Barь mьŋa şaşьnƣan,
Әzrәqәƣa şav haldь
Tip Samrav şatlanƣan.
Şylgәn mьnь belgәn huŋ,
Әzrәqәneŋ Şylgәngә
Qьđьm tiep kәlәşkә
Birgәn qьđь Ajhьlьv
Ikәnene hiđgәn huŋ,
Dejev qьđьm tigәne,
Yđ qьđьm tip birgәne,
Barьhь la buş ikәn
Tiep Şylgәn ujlaƣan.
Dejev mine japtь tip,
Min dә anan qastьm tip,
Ajhьlьv mьŋa ьşanƣan;
Homaj kyrgәs Şylgәnde,
Jьlan, ikәv kilgәnde,
Homajđь jьlan alam tip,
Hәr saq horap jөrgәnde
Homaj belgәs hiѣkәngәn,
Homaj mьnan şiklәngәn.
Ike batьr kekәvem,
Il өѣtөnә terәgem,
Bulьr tiep, Samrav
Yđ esenәn şatlanƣan.
Harajƣa Homaj qajtqas
Zәrqum janьna tөşkәs,
Şylgәn mьnan şomlanƣan;
Zәrqum serđe asьr tip,
Nisek buha jul tabьp,
Ural tajaƣьn alьp,
Barьn hьvđan baѣtьrьp,
Qьran-jaran itәrgә
Tiep Şylgәn ujlaƣan.
Şul urьnda Uralƣa
Bьlaj tiep hөjlәgәn:
"Min dә ber dan alajьm,
Әzrәqәgә barajьm,
Ilen baѣьp alajьm",
Tip tajaƣьn horaƣan.
"Ikәv bergә barajьq,
Bergә barьp qarajьq",
Tiep Ural qaraƣan,
Şylgәn mьŋa kynmәgәn,
Ural tajaqtь birgәn.
Homaj jamdan sьqqansь,
Zәrqum man hөjlәşep,
Bөtә serđe belgәnse,
Şylgәn tajaq alƣas ta,
Homajđь la kөtmәjse,
Ajhьlьvđь kyrmәjse,
Samravƣa әjtmәjse,
Şylgәn qьrƣa sьqqan da,
Barьn hьvđan baѣtьrƣan,
Bөtәhen dә şu saqta
Aptьravđa qaldьrƣan.
Zәrqum mьnь kyrgәs tә,
Đur ber balьq buƣanda,
Janьna barƣan Homajđь,
Şu urьnda qarpьƣan.
Zәrqum qьđьn qarpьƣas,
Kyktә qojaş totolƣan,
Aq buđ atqa beldergәn,
Aqbuđ darjaƣa sumƣan,
Darja gөrlәp qajnaƣan,
Homajđьŋ da juqlьƣьn
Barьhь la aŋlaƣan.
Aq buđ darjanь bьvƣas,
Zәrqumƣa jul bumaƣas,
Homajđь u jebәrgәn,
Zәrqum yđe totolmaj
Qasa halьp өlgөrgәn.
Homaj kire qajtqan huŋ,
Bөtә serđe әjtkәn huŋ,
Ural eşte aŋlaƣan,
Doşman buldь aƣam tip,
Yđ esenәn ujlaƣan.
Bөrөkkәn hьvь qoroƣas,
Zәrqum barьp quşьlƣas,
Aq buđ atqa qarşь
Tajaq kөsө jetmәgәs,
Zәrqum, Şylgәn kitkәn ti,
Әzrәqәgә jetkәn ti,
Bөtә serđe әjtkәn ti.
Әzrәqә bik qajƣьrƣan;
Bөtә dejevđe jьjđьrƣan,
Harajƣa haqsь qujđьrƣan,
Qәhqәhә mәn Şylgәnde,
Zәrqum dyrt-biş dejevđe
Ƣәskәrenә baş qьlƣan.
Kyktә qoştar osmaѣlьq,
Jerđә keşe jөrөmәѣlek,
Jerđe hьv man qaplarƣa,
Kykte ut man qaplarƣa,
Bar dejevgә eş quşqan.

Ber đә-ber kөn bar jerđә
Kyk-kymgәk hьv erkelgәn,
Kyk jөđөndә qьp-qьđьl
Jalqьnlь ut bөrkөlgәn.
Kyktә qoş-qort osalmaj,
Jerđә ber jәn toralmaj,
Aptьraƣan, aljaƣan,
Qoşo-qorto, jәnlege,
Jьlan batşa jerendә,
Bejlek qorƣan ilendә,
Keşelәrđeŋ bejlege
Barь bergә jьjьlƣan,
Uralƣa kilep jalvarƣan.
Ural qarap qalmaƣan,
Jerđe baѣqan hьvđan da,
Kyk qaplaƣan uttan da,
Ural qurqьp tormaƣan,

Ural mengәn Aqbuđьn,
Qulьna alƣan bulatьn,
Dejevđәrgә qarşь
Qanlь huƣьş, jav asqan.

Aj huƣьşqan, ti, Ural,
Jьl huƣьşqan, ti, Ural,
Utqa өtәrgә birmәgәn,
Qajьq jahap bar keşe
Hьvƣa batьp ylmәgәn,
Ural ajavhьđ huƣьşьp,
Dejevđәrđe qьrƣan, ti.
Aqbuđ hьvđь jьrƣan, ti,
Julь qalqьp qalƣan, ti,
Ural barƣan juldarđan
Xalьq ejәrep barƣan, ti.

Kөn huƣьşqan, ti Ural,
Tөn huƣьşqan, ti Ural,
Qatь javь barƣanda,
Dejevđьrđe qьrƣanda,
Әzrәqәgә tap bulьp,
Ikәvhe qarşь torop,
Qьlьsqa qьlьs kilep,
Huƣьşqandar, ti, bьlar,
Alьşqandar, ti, bьlar.
Әzrәqә sabьp qaraƣan,
Ut ta bөrkөp qaraƣan:
Uraldь u sapqanda
kyk kykerәp torƣan, ti,
Uralƣa ut bөrөkkәndә
Hьvđar qajnap torƣan, ti,
Ural anan ylmәgәn,
Huşьnan da tujmaƣan,
Bulatьnь alƣanda,
Әzrәqәne sapqanda,
Qьlьs deŋgeđgә sumƣan,
Jer helkengәndәj buƣan:
Әzrәqә huşhьđ jьƣьlƣan,
Imәnes, đur kәyđәhe
Hьvđь urtalaj bylgәn,
Xalьqqa menep tororƣa
Jajьrap xәl jьjarƣa
Đur ber jaman tav buƣan.
Ural alƣa sapqan, ti,
Atь deŋgeđ jarƣan, ti,
Atь barƣan urьnda
Hьv almaѣlьq jul bulьp,
Đue tav qalqa barƣan, ti,
Hьv esenәn bar xalьq
Şunda sьƣa barƣan, ti.
Ural kyp jьl huƣьşqan,
Kyp dejevđәrđe qьrƣan,
Kyp tav barlьqqa kilgәn.
Ural javƣa sьqqanda,
Jaŋь tьvƣan balalar đa,
At menәrđәj ir buƣan.
Ural barƣan jer bujlap,
Hьđьlьo jatqan tav bujlap,
Jaqşь tolpar atlanƣan,
Jav batьrđaj qorallь
Higeđ batьr kilgәndәr,
Kilep sәlәm birgәndәr.
Berensehe:
Qatil batşa qьđьnan
Hinәn tьvƣan ulьŋdьr;
Higeđ jәştә at mendem,
Il aralap kyp jөrđөm,
Ber jerđә ber qan kyrđem,
Yđe jergә heŋmәjđer,
Yđen qođƣon esmәjđer;
Aqhaqaldar, qođƣondar,
Kөndә kilep jeѣkәjđer;
Әsәmә qajtьp hөjlәnem,
Bar serene horanьm,
Әsәm miŋә әjtmәne,
Utьrьp ykhep ilanь,
Ni әjtergә belmәnem,
Aptьranьm, aljanьm,
His serene belmәnem,
Il aralap kyp jөrđөm,
Kyp keşelәrđe kyrđem,
Jәşen, qartьn osorattьm,
Qan turьnda hөjlәştem;
Berehe asьq әjtmәne,
Bьlaj tiep hөjlәne:
"Ataŋ beđgә allalaj,
Jarđam itte, balaqaj,
Ataŋ xaqьn haqlajbьđ,
Әsәŋ xәteren haqlajbьđ,
Hin ataŋdan qot jejgәn,
Hin әsәŋdәn hөt imgәn,
Alarƣa urtaq bala hin,
Beđgә dana bala hin.
Әsәŋdәn ytep balaƣa
Urtaq seren әjtmәjbeđ,
Ataŋ qәđere xaqьna
Әsәŋә ant itkәn beđ,
Bar, balaqaj, qajt өjgә,
Әsәŋdәn horap kyr bala,
Әsәŋ әjthә bar seren,
Yđeŋ ujlap bel bala".
Tigәs qajttьm өjөmә,
Taƣь barđьm әsәmә,
Әsә hiә tә әjtmәne,
Minәn seren jәllәne,
Min utьrьp ilanьm,
Ul haman da әjtmәne,
Urьn halьp jatqьđđь,
Joqlatьrƣa bәplәne,
Min dә hyđem tьŋlanьm,
Min joqlaƣan bulajьm,
Ni hөjlәr tip ujlanьm.
Mine joqlaj tipmeler,
Әllә onotьpmьlьr,
Әsәm ykhep ilanь
Başьn baѣьp ullandь,
Oşolaj tip hөjlәnde:
"Uralьm kitte juƣaldь,
Qabat qajtьp kitmәjđer,
Ulь jette at mende
Anь atahь belmәjđer.
Atahьndaj tьvƣandьr
Jөrәge quş buƣandьr;
Javьz atam qandarь
Әle şiŋmәj jatalьr,
Bala kyrep qajtha la
Horap jәngә tejәler;
Inde nisek itәjem,
Әjtmәj nisek tyđәjem,
Әjthәm serđe beler u,
Atahьnь eđlәr u,
Başьn sitkә ađđьrьr
Mine jaŋƣьđ qaldьrьr",
Tip әsәjem zarlanƣas,
Min dә torđom taŋ atqas;
Qan janьna barđьm min,
Qandь urap jөrđөm min,
"Ә, heđ qandar, qan ikәn,
Atam qojƣan qan ikәn;
Atam Ural kilgәndә
Jav asqandar heđ ikәn.
Batpr qulь tigәngә
Hьvьnmajmь qanьƣьđ,
Qanьŋ bьsraq buƣanƣa
Qođƣanda esmәj, jer jotmaj,
Kypsep jata qanьƣьđ".
Tigәn  hyđem әjtkәjnem,
Qanlь bь qul qajnanь,
Jaman tavьş şavlanь,
Qan kylenәn sitkәrәk
Ber aq taşqa sәsrәgәs,
Qan qьjmьldaj başlanь,
Serđe hөjlәj başlanь.
"Olo babaŋ qatildьŋ
Qollap alƣan  dyrt batьr
Babaŋ quşqas javastьq
Javьz qanƣa olƣaştьq,
Jerđә esmәj qanьbьđ,
Kөn kiptermәj qanьbьđ,
Qođƣondarđan horajbьđ
Alar đa esmәj qanьbьđ,
Ural ataŋa bar әle,
Beđđәn sәlәm әjt әle,
Sara taphьn, terelthen,
Yđenә juldaş bulьrlьq
Javƣa sabьr ir ithen".
Tigәs serđe beldem min,
Әsәmә hөjlәp birđem min.

Әsәm ujlap torđo la,
Tavƣa qaraj barđь la,
Qođƣondarđь jьjđь la,
Ber qođƣondo ođattь,
Hәr kөn sьƣьp kyđәtte.
Ber nisә kөn uđƣas ta,
Qođƣono kilde şav man,
Avьđь tulь hьv man,
Әsәm qanƣa tөkөrttө,
Barphpn da tereltte,
Dyrt batьrƣa qarata:
"Atam da xur buhaƣьđ,
Anan etlek kyrhәgeđ,
Uralƣa duѣ buhaƣьđ,
Atam man duѣtarьn,
Donjanan juq itegeđ,
Ulьm man Uraldь
Eđlәj bergә kitegeđ,
Barьp sәlәm әjtegeđ",
Tigәn hyđen әjtkәjne,
Batьrđar jer qađđьlar,
Barьhьn terelәj kymdelәr.
Dyrt batьrđь ejәrtep,
Atam Ural ikәn tip,
Ural ulь Jajьq tip,
Hine eđlәp kildem min,
Hiŋә jarđam itәrgә
Bilem bitәn bьvđьm min.
Ikensehe:
Mineŋ әsәm Golostan,
Min altьƣa jetkәndә
Jьlan, Şylgәn qabatlap,
Ilde talaj kilgәndә,
Bar keşeneŋ qoto osop,
Ildәn qasьp kitkәndә,
Әsәm hine ujlaƣan,
Şu qajƣьnan qalƣьƣan,
Ajaƣьna baѣalmaj,
Urьnьnda jatqan da,
Ildә jьlan jav astь,
Bөtә jerđe hьv baѣtь.
Balahьna, qartьna,
Qajьq jahap barьna,
Barьn tөjәp qajьqqa,
Jaŋƣьđ yđen jav astьm,
Javđa ilde birmәgәs,
Hьvđa berәv batmaƣas,
Yđem jәş ber balalaj
Kyđđәrenә saƣьlƣas,
Zәrqum killep tuqtaldь,
Qьlьs alьp uqtaldь.
Min dә qarap tormanьm,
Balahьnьp qalmanьm,
Qьlьs alьp ajqaştьm,
Aŋa hьs kөs birmәnem,
U huqqan da jьƣьlmaj
Batьrđarđaj sajqaştьm.
Zәrqum tatav raqas,
Anь jaqlap dejevđәr
Taƣь la өѣtәlep uqtalƣan,
Aŋa la kөs birmәnem,
Dejeven dә, Zәrqumdь
Bьvьn-bьvьn turanьm.
Xәlheđlәngәn kөj torop,
Әsәm kilep qul haldь,
Jәşlәnderep kyđđәren
Bьlaj tiep hөjlәnde:
"Ataŋ Ural batьrьm,
Anan tьvƣan Nөgөşem,
Batьr bulьp zpvƣan hьŋ,
Ataŋa quldaş buƣanhьŋ;
Men tolparƣa hin, balam,
Ataŋa juldaş bul, balam"
Tigәs әsәm hөjđө lә,
Tolpar totop birđe lә
Miŋә juldь өjrәtte,
Mine javƣa ođattь.
Өsөnsөhө-:
Mineŋ әsәm Homajđьr,
Kөn dә kykkә menә lә,
Ni nәmәler tьŋlajđьr.
"Aj Uralьm nişlәjheŋ,
Min janamьn belmәjheŋ,
Dejev, jendәr tuplandь,
Barь bergә joplandь,
Il qaplaƣan deŋgeđđe
Nisek jөđөp sьƣarhьŋ,
Qan javlaƣan dejevđe
Nisek jeŋep sьƣarhьŋ?"
Tip ah orop jalbarđь,
Yđ aldьna zarlandь,
Miŋә teklep torđo la:
"Balam, irtә tьvhaŋsь,
At menәrlek buhaŋsь,
Kyp jьl javđa jonsoƣan
Ataŋa terәk buhaŋsь",
Tip mine pәplәjđer,
Yđe hьqtap ilajđьr;
Mine bala tipmeler,
Miŋә seren әjtmәjđәr.
Tөnlө ikәv jata inek,
Berәv işekkә huqtь,
Işek selpәrә kilde,
Өjgә ber dejev kerđe,
Әsәmә qulьn huđđь,
"Ilgә qьran halƣandьŋ,
Ilde tar-mar qьlƣandьŋ,
Taş attьrьp Qaf tavƣa
Dejevgә ut halƣandьŋ,
Jәn hөjgәne Homajmь?
Uralƣa buđ at birep,
Tav jarđьrƣan Homajmь?
Bulat qьlьs tottorop
Bar dejevđe qьrđьrьp,
Bajman tapqan Homajmь?
Xәđer başьŋ kiѣәmen,
Kiѣep qanьŋ esәmen,
Kәvđәŋ utqa atamьn,
Başьŋ taşlap Uralƣa
Anь halьp qajƣьƣa
Jartь kөsөn alamьn",
Tip әsәmә uqtaldь,
Mine kyrgәs tuqtaldь,
"Ural qotonan tьvƣan
Batьr bala tygelme",-
Tiep yđe hөjlәnde,
Әsәm ber hyđ әjtәlmәj,
Şomƣa qalьp ujlandь,
Jәşlәnderep kyđđәren
Anan qatь şiklәnde.
Yđem bala timәnem,
His-ni ujlap tormanьm,
Delevgә min taşlandьm:
Ber başьnan ut sәste,
Ber başьnan ьv sәste,
Ul ber aldь, min aldьm,
Өѣtөnә menep atlandьm,
Qulьmda huqqь juq ine
Taş jalanƣas qul ine,
Şulaj đa kөs birmәnem,
Dejevgә jul qujmanьm,
Tubarlata başlanьm.
Qьѣьp aldьm mujьnan,
Qan bөrkөttөm avьđьnan,
Taƣь өѣtәp ber huqtьm,
Albьrđanь, qaqşanь,
Baѣьr xәle qalmanь.
Taƣь ьmtьlьp ber huqtьm,
Tav qolatqandaj ittem.
Dejev jatьp jәn birđe,
"Batьrđan batьr tьvƣanhьŋ,
Ataŋdaj batьr buƣanhьŋ:
Kәvđәŋ bala buha la,
Inde yѣep etkәnheŋ;
Ataŋ jaŋƣьđ tilmerә,
Avьr kөndәr kiserә,
Ataŋ jaŋƣьđ bumahьn,
Doşman javь jeŋmәhen.
Bar ataŋa juldaş bul,
Javƣa sabьr quldaş bul",
Tiep әsәm dimlәgәn,
Atahьnь eđlәgәn,
Iđel tigәn ulьŋ min,
Hiŋә tөbәp kildem min.
Dyrtensehe:-
Mineŋ әsәm Ajhьlьv
Atam Şylgәn buƣandьr,
Hiŋә tuƣan buƣandьr,
Şu saq anan min tьvđьm,
Dejevđәr mәn kitkәnder
Ađaq kyp qan qajƣandьr,
Jaqşьƣa doşman buƣandьr.
Әsәm barьp xur buƣan,
Qajƣьhьnan har alƣan.
Әsәn ođaq tyđmәne,
Mine saqьrьp janьna
Bьlaj tiep hөjlәne:
"Qaraŋƣь tөn jaqtьrtqan,
Ajƣan tьvƣan bala inem,
Әsәm hөjgәn dana inem,
Şylgәngә dejev birgәngә,
Әsәm ber jađ qaplanь,
Şylgәngә atam birgәngә,
Әsәm ber jađ qaplanь.
Qajƣь baѣqan jөđөnө,
Miŋdәr baѣđan bitene;
Kөndә jөđө yđgәrә,
Nurь kәmep xurlana.
Elek kөndәş buha la,
Qojaştan u nurlana.
Atam taƣь xurlndь,
Şylgәngә birep aldandь,
Qajƣьhьnan kitepme,
Xәđer kyđđәn juƣaldь.
Kejәvgә tigәn bylәgem,
Harь tolpar burәjem;
Balam atqa men tine,
Iđel mәn bar, kit tine;
Ural ataŋ julьnan,
Balam, javƣa sap tine.
Haqmar batьr bul tine,
Ataŋ eđlәp tap tine,
His ajamaj sap tine",
Jeqettәrđәn bь hyđđe
Ural batьr işetkәs,
Balalarь yѣkәnen,
Batьr bulьp jetkәnen,
Yđe kyđe mәn kyrgәs,
Batьrlьqtarьn belgәs,
Ural batьr qьvanƣan,
Taƣь ƣәjrәt artьp,
Ural atqa atlanƣan;
Barь kөstә tuplaƣan,
Tөrlө jaqtan bişәvlәp
Dejevgә jav başlaƣan.

Aj huƣьşqan ti bьlar,
Jьl huƣьşqan ti bьlar,
Qatь javđьŋ berehendә,
Qәhqәhәne qolatqan,
Deŋqeđ jarьp  dulatqan,
Asь tavьş sьƣartqan,
Kyk kykrәtep olotqan,
Kәvđәhen өjөp deŋgeđđә,
Taƣь ber tav jahatqan.
Tьlsьmlь deŋgeđ Şylgәndeŋ
Qap urtalaj bьvьlƣan,
Hьvđa jөđgәn dejevđәr
Ike jaqqa bylengәn;
Şylgәn mьŋa aptьrap,
Ni eşlәrgә belmәgәn,
Yđ jaƣьnda qalƣandьŋ
Barьhьnь jьjnaƣan.
Uryl taƣь jul sapqan,
Dejevđәrgә jav asqan,
Qatь javđar barƣanda,
Kyktә uttar bөrkөlөp,
Deŋgeđ hьvь erkelep,
Hьvđar qajnap torƣanda,
Şylgәn, Ural ikәvhe
Ber-berenә tap bulƣan.
Ikәv ara jaѣqьşьp,
tөrlө jaqlap alьşьp,
Tajaƣь man Uralƣa
Asьvь man uqtalƣan,
Utqa өtmәkse buƣan.
Ural ajbanmajьnsь
Bulat qьlьsьn alьp,
Qatь ajbarьn halьp,
Ural tajaqqa sapqan,
Tajaq kitkәn sәserәp,
Kyktә tavьş kykerәp,
Deŋgeđ bөtөp kyl buƣan.
Hьvhьđ qalьp dejevđәr,
Aptьraşьp xur buƣan.
Ural totqan Şylgәnde,
Aq buđ atь, uldarь
Qьrƣan dejev, bytәnde.
Qara kөsө mәn Şylgәn
Uralƣa kәr qьlmaƣan,
Alьşha la tyđәlmәj,
Şunda jergә jьƣьlƣan.
Haqmar kilep Şylgәngә,
Qьlьs alьp uqtalƣan;
Ural tьjƣas Haqmar đa
Sapmajьnsь tuqtalƣan.
Ural bar xalьqtь jьjьp,
Şylgәnde urtaƣa qujьp:
-"Jәştәn jyvьz yѣteŋ hin,
Urlap qan hьv esteŋ hin,
Atam hyđen totmanьŋ,
Javьzlьqqa ьqlanьŋ,
Jaqşьlьqtь taşlanьŋ.
Qanda jөđđөŋ javьŋ man,
Il qaplanьŋ hьvьŋ man,
Il yrtәneŋ utьŋ man:
Dejevđәrđe duѣ itteŋ,
Keşelәrđe xur itteŋ,
Javьzlьqtьŋ at itteŋ,
Jөrәgeŋde taş itteŋ,
Atam jөđөn jat itteŋ,
Әsәm hөtөn ьv itteŋ;
Bergә juldaş buldьm min,
Javđa quldaş tinem min,
Qьđ hajlanьŋ buj qujđьm,
At hajlanьŋ jaj qujđьm,
Dan eđlәrgә telәneŋ
Telәgeŋә buj birđem,
Qulьŋa tajaq tottorđom;
Jaqşьlьqtan kyđ jomdoŋ,
Qan qojarƣa ьmtьldьŋ.
Ilde utta qaldьrđьŋ,
Kyben hьvƣa batьrđьŋ
Dejevđәrgә buj birep,
Dejevđәrgә aldanьp
Keşe qanь tykterđeŋ.
Hөttәj tađa berәvđeŋ,
Kyđ qaralaj ikәvđeŋ,
Beren dimlәp birđerđem;
Jөrәgeŋ aq bulьr tip,
Hine maqtap hөjđәrđem;
Hin hyđeŋdә tormanьŋ,
Javьzƣa qarşь barmanьŋ,
Atam hyđen totmanьŋ,
Bөtә ilde hьv itteŋ,
Keşe qanьn qojarƣa
Dejevđәrđe өrkөttөŋ,
Jer өѣtөndә erketteŋ
Tigeđ jatqan jer jөđөn
Oŋdor-soŋdor itterđeŋ,
Dejevđәn tav өjđөrtteŋ.
Jamanlьqtь jaqşьlьq
Jeŋgәnen xәđer beldeŋme?
Keşelәrđeŋ donjala
Өѣtөnlөgөn kyrđeŋme?
Xәđer bөtә dejeveŋ
Jәnlekkә tөjәk tav bulьr,
Qәhqәhәneŋ javđarь
Ajaqhьđqalƣan jav bulьr.
Jer ybep ant itmәhәŋ,
yalьq aldьnda baş ejep,
Aq hyđeŋde birmәhәŋ,
Bөtә xalьqtьŋ kyđ jәşen
Yđ өѣtөŋә almahaŋ,
Atam uq kilgәn saƣьnda
Ƣәjeplemen timәhәŋ,
Başьŋ sarđajsorƣotop,
On-talqandaj itәrmen,
Kybәlәktәj jәneŋde
Tөngө toman qьlьrmьn,
Qanьŋa bujap kәvđәŋde,
Әzrәqәnәn bar buƣan,
Jaman tav tip atalƣan,
Tavƣa itep kymәrmen.
Başьŋa his jәn kilmәѣtәj,
Kilep xәleŋ belmәѣtәj,
Jaqşьlap telgә almaѣtaj,
Ber ylәn, zat yѣmәѣtәj
Bite kөngә jarьlƣan,
Qasqan-buѣqan jьlanƣa
Javьz ujlь bөrkөtkә,
Qan kөѣәgәn qođƣonƣa
Qunьp jәnlek aŋlarƣa
Javьz taƣь bulьrđaj
Qara qaja itәrmen.

Tigәn hyđen Uraldьŋ
Şylgәn tьŋlap torƣanda,
Ujьn tuplap bөtkәndә,
Ural qujmaѣ yterer
Tip jөrәge qurьqqanda,
"Yđ tьlsьmьm jahaƣan
Deŋgeđemdeŋ qalđьƣь,
Uѣallьƣьm şomloƣь,
Kyldәn bitem jьvajьm,
His javьzlьq qьlmaѣqa,
Jolanan baş tartmaѣqa,
Hineŋ mәn yk berlektә,
Keşelәr mәn duѣlьqta,
Il batьrь bulьrƣa,
Ildә tьnьs qalьrƣa,
Ural julьŋ ybәjem,
Ьsьn tuƣan bulajьm,
Bergә torlaq qorajьm,
Atam, әsәm kyrәjem,
Alarƣa hyđ birәjem.
Ural -
Qandan yѣkәn bit iteŋ
Kylde jьvьp tađartmaѣ,
Qan horaƣan jөrәgeŋ,
Jaqşьlьqqa bađalmaѣ,
Qanƣa jөđөp ut jotqan
Keşelәr hine işkә almaѣ;
Keşegә asьv tarqьƣan,
Qәhәrđә taŋtaj qatьƣan,
Keşelәrgә ut buƣan,
Bәƣerlekteŋ toqomo
Tьvmьştan juq buƣan,
Hineŋ ьvlь jөrәgeŋ
Taş erehә, eremәѣ,
Jaqşьlьqtь tiŋhenmәѣ,
Keşelәrđe işkenmәѣ.
Keşelәrđe hөjhәŋ hin,
Bergә jәşәp, il qorop.
Batьr bulam tihәŋ hin,
Keşelәrgә doşmandь
Yđeŋә qarşь jav hana,
Doşman qanьn kyl itep,
Biteŋ jьvar hьv hana,
Keşelәrgә jav asьp,
Buştan-buşqa qan qojop,
Javьzlьqtь dan hanap,
Jaqşьlьqtь xur jahap,
Olpatlanьp, mahajьp,
Kәperәjgәn tәneŋde
Rәxәtlәngәn jәneŋde,
Qarajьp bөtkәn qanьŋdь,
Ytkәneŋde ujlatьp,
Jөrәgeŋde hьđlatьp,
Tәneŋ hьđlap qaƣajhьn,
Jәneŋ hьqtap aƣarhьn,
Jөrәgeŋdәge qara qan
Kibep qabat qьđarhьn,
Şunda keşe bulьrhьŋ,
Ildә bergә qalьrhьŋ,
Javđa batьr bulьrhьŋ".
Tigәn hyđđe işetkәs,
Şylgәn qabat horaƣan,
Yđ telәgen hөjlәgәn -
"Hьbajđa mengәn arьѣlanьm,
Ike hөrөnөp jьƣьldь,
Ike tapqьr huƣьldь,
Tәnendә qandar kyrende,
Kyđenә uttar saƣьlda,
Ajaƣьma jьƣьldь.
Өsөnsө tapqьr hөrөndө,
Miŋә qarap ykende,
Qabat his tә hөrөnmәm
Tip arьѣlanьm jelkende.
Min dә qabat huqmanьm,
Telem mәn dә hykmәnem.
Aƣaŋ buƣan Şylgәn dә
Ike tapqьr juƣaldь,
Hөrөngөn arьѣlandaj
Kyŋeleŋә şom haldь.
Өsөnsƣgә kitәjem,
Dejevđe tar-mar itәjem,
Qara jөđөm jьvajьm,
Aq jөđөm mәn aldьŋda
Kilep jerđe ybәjem,
Keşelәrgә iş bulьp,
Bergә torlaq qorajьm".
Ural -
Namьѣ tapar ir buha,
Өmөtө bumaѣ kөnөnәn,
Il bьvьnьn hanaƣan
Kөnөn ajьrmaѣ tөnөnәn.
Jьrtqьs buƣan jәndәrgә
Qara tөnө kөn bulьr,
Kyđe qalƣьr bajƣoşto
Tөndә avlap şat bulьr.
Keşelәrgә tөn ine,
Hiŋә jaqtь kөn ine,
Qalqьp torƣan keşene,
Qьrьp đur dan eđlәneŋ,
Keşegә doşman dejevđe,
Yđeŋә duѣ hajlanьŋ,
Keşeneŋ qara tөnөndә
Ajь qalqьr timәneŋ,
Ajь batha taŋ atьp,
Kөn kileren belmәneŋ.
Inde kyrđeŋ kyđeŋ mәn,
Keşegә kөn kilgәnen:
Dejeveŋ mәn yđeŋә
Qara tөnөŋ kilgәnen.
Dejev jөđgәn diŋgeđđeŋ
Jergә әjlәnep qalƣanьn,
Әzrәqә tigәn batşamdьŋ
Qajalь tav buƣanьn;
Uѣal da man aq qьđđan
Haqmar batьr tьvƣanьn,
Jьlan jejgәn irđәrđeŋ,
Anda bikle qьđđarđьŋ,
Il qororƣa hьđƣanьp,
Kөlәs jөđlө buƣanьn,
Aldьŋa kilep tulƣanьn,
Inde kyrep ьşanhaŋ;
Keşegә qarşь sajqaşьp,
Uѣallьqtan jav asьp,
Mәŋge jeŋelmәѣeŋde
Ber tuqtalьp ujlahaŋ, ;
Uѣallьƣьŋa baş bulьp,
Keşelekte hajlahaŋ;
Yđ arьѣlanьŋ hyđenәn
Өlgө alьrlьq buhaŋ;
Min dә be jul qujajьm,
Hinәn jaqşьlьq kөtmәjem,
Atamdьŋ xaqь өsөn,
Әsәmdeŋ xәtere өsөn,
Taƣь la ber hьnajьm,
Telәgeŋde birәjem".

Tip Şylgәnde ođatqan.
Bөtә xalьqtь jьjđьrtqan -
"Kyđgә kyrengәn ylemde
Ildәn qьvьp juq ittek;
Qan esevse dejevđeŋ
Barьn qьrьp tav ittek;
Jәn şişmәneŋ bar hьvьn,
Hoѣop alьp kilәjek;
Bar keşegә birәjek;
Kyđgә kyrenmәѣ ylemdәn,
Kilep avьrьv-hьđlavđan,
Keşelәrđe qotqarьp,
Barьhьnь şat qьlьp,
Mәŋge ylmәѣ qьlajьq".
Tip Ural hyđ asqan da,
Ah-vah itep zarlanьp,
Ylem saqьrьp jalvarьp,
Bar hөjәge qaqşaƣan,
Tәndә ite qalmaƣan,
Ata, әsә, berendә
Kem buƣanьn belmәgәn,
Ber qart kilep jetkәn ti,
Oşo hyđen әjtkәn ti:-
"Bik kyp bьvьn kyrđem min;
Bik kyp jerđә buldьm min;
His nәmәne tojmaƣan,
Ber nәmәnәn qurьqmaƣan,
Bala atahьn belmәgәn,
Ata balam timәgәn,
Osorđo la kyrđem min;
Keşelәr bergә tuplanьp
Yđ arahь joplanьp,
Kөslө ьrьvđar kөshөđđә
Talavьnda kyrđem min,
Jьlan, dejev batşalar,
Keşe zatьn eđәrlәp,
Tapqan jerđә berәmlәp,
Aşap başьn yѣterep,
Qajnьhьn qol itterep,
Il өѣtөndә tyş kirep,
Keşelәrđe baѣtьrьp,
Qan ilaƣan osorđa
Jeget tә bulьp yѣtem min.

Yđemde lә belmәnem,
Jetemde lә kyrmәnem.
Dejev ilde qaplaƣas,
Jьlan kypte aşaƣas,
Ylem kyđgә saƣьlƣas,
Miŋә lә kөn kiler tip,
Mineŋ quldan kilmәhә,
Ildә ber ir tьvar tip,
Dejevđәr mәn jьlanƣa
Ber kөn qьraŋ halьr tip,
Keşelәrđeŋ ber kөndә
Şatlь tujь bulьr tip,
Hьqtap jөrәge hьđlaƣan,
Qan ilap kyđe tonƣan,
Keşelәrem jamajьp,
Jөrәktәre şatlanьp,
Rәxәt hulьş alьr tip,
Jerđә bajman qoror tip
Şunь kөtөp jattьm min.
Ylemgә jәn birmәѣkә,
Tujđan tөşөp qalmaѣqa,
Jәn şişmәnәn hьv estem.

Ylem kyp saq osoranь,
Өѣkә qandar sәsrәne,
Yŋәsemdәn kyp aldь,
Boƣađƣa bьsaq kyp haldь,
Qandarьmdь harqьttь,
Hөjәgemde qьjrattь,
Şunda la buj birmәnem;
Jәnemde al timәnem,
Jәnem birmәj serәştem,
Ylem mәn kөrәştem.

Inde tujđь kyrđem min,
Şuŋa mьnda kildem min,
Heđgә sәlәm birđem min;
Xalьqtьŋ kөlәs jөđđәren
Kyđ aldьmda kyrđem min;
Keşe - keşe tigәndeŋ
Batьrlьƣьn hiđđem min.
Inde ylhәm dә qajƣьm juq,
Qalqьp jatqan đur julьŋ
Keşegә tөjәk bulьrlьq;
Dejevđәn өjgәn tavđarьŋ
Kejekkә torlaq bulьrlьq;
Hәr qajhьhь jәjerәp,
Joplanьp tylen jәjerlek;
Bьvьn-bьvьn yrseşep,
Bergә ujlap kөlөşөp,
Bajman tabьp jerlәşep,
Ytkәndәren jьrlaşьp,
Kөn itәrđәj il bulьp,
Torasaƣьn beldem min.
Jegetem, batьr ikәnheŋ,
Kyđ qaramdaj hanalƣan
Ilgә qaşqa ikәnheŋ.
Bьvьn-bьvьn bujьna
Maqtalьrlьq ikәnheŋ.
Bьvьn bujь әsәŋdәn
Tьvьvьŋdь kөtәrgeŋ,
Il ьrьѣьn tabьrƣa
Ataŋ hiŋә qot birgьn,
Әsәŋ hiŋә hөt birgәn,
Doşmanƣa taş jөrәkle,
Duѣьna aş jөrәkle,
Batьr itep yѣtergәn.
Tьv arьѣlanƣa atlanƣan,
Jaqşьlьqqa jmtьlƣan,
Jөđө kөndәj hьlьvƣa,
Hьnь tiŋheđ hьlьvƣa,
Homajƣa hin tap buƣan,
Utqa qarşь ut bulьr,
Hьvqa qarşь qьđ bulьr,
Jelgә qarşь tav bulьr,
Javƣa qarşь jav bulьr
Aq buđ atqa atlanьp,
Dejevđәr gә jav asqan,
Jerđәn diŋgeđ kiptergәn,
Jergә ьrьѣ sәstergәn,
Ilgә bajman taptprƣan
Hine qaşqa tip beldem,
Hineŋ aldьŋa kildem.
Kybәlәktәj jәnem bar,
Ber jotomdaj qanьm bar,
Әlberәgәn tәnem bar,
Hөjәk-hamaq qьjralƣan
Tik tarqalmaѣ hьnьm bar.
Xәđer ujьm tarqaldь,
Jәşәr xәlem qalmanь,
Ylem saqьrьp qaranьm,
Buj birergә ujlanьm,
"Jәn şişmәnәn hьv esteŋ,
Miŋә qarşь kөs itteŋ,
Mәŋge jәneŋ alalmam,
Hine ylek itәlmam,
Kөsөŋ bөtөr qьlьrhьŋ,
Ylә almaj dularhьŋ,
Tәneŋ serep qort aşar,
Şunda la hin ylmәѣheŋ.
His donjanan kitmәѣheŋ,
Aljьp, qaŋƣьp bөtөrhөŋ".
Tip jәnemde almanь,
Ylem bađnat qьlmanь.
Jeget hiŋә kildem min,
Kilep xәlem әjttem min,
Qolaq halhaŋ hyđemә,
Әjtә torƣan hyđem bar.
Ilgә jola bulьrƣaj
Hьnap belgәn eşem bar.
Donjala mәŋge qalam tip,
Donjalaj ƣөmөr hөrәm tip,
Ylemgә buj birmәѣkә,
Anь jola itmәѣkә,
"Jәn" şişmәhen esmәgeđ,
Mindәj xurlьq kyrmәgeđ.
Donja u ber baƣ ikәn,
Jәn ejәhe donjala
Donja bьvьnьn hanaƣan,
Qajhь bьvьn taplaƣan,
Qajhь anь aqlaƣan
Tөrlө tөѣtә biđәgәn,
Barь yѣemlek, gөl ikәn.
Beđ ylem tip hanaƣan,
Javьz u tip qaraƣan,
Baqtьŋ tuđƣan yѣmeren,
Jәki kөnө tulƣanьn
Syplәp baqtь buşatqan,
Anan donja taşlatqan,
Bөtmәj torƣan jola ikәn.
Mәŋge qalam timәgeđ,
Jәn şişmәhen esmәgeđ:
Donjala mәŋge qalьr eş
Donjanь matur tөđөgәn,
Baqtь mәŋge biđәgәn,
U la buha jaqşьlьq.
Kykkә osor jaqşьlьq,
Hьvƣa la batmaѣ jaqşьlьş,
Utqa la janmaѣ jaqşьlьq,
Teldәn dә tөşmәѣ jaqşьlьq.
Barь eşkә baş bulьr,
Yđeŋә lә, keşegә,
Mәŋge jәşәr aş bulьr".
Tigәn hyđen işetkәs,
Bөtә serđe aŋlaƣas,
Bar xalьqtь ejәrtep,
Ural julƣa sьqqan ti,
Jәn şьşmәgә barƣan ti,
Hьvьn hoѣop alƣan ti,
Yđe sapqan julьna,
Dejevđәn өjgәn tavьna
Hьvđь alьp hipkәn ti.
"Tav bujđarь jәşәrhen,
Mәŋge ylmәѣ tөѣ alhьn,
Qoşo hajrap maqtaƣan,
Xalqь jьrlap xurlaƣan,
Jerđәn qasqan doşmandar
Barь kyrep hoqlanƣan,
Il hөjөrgә il bulьp,
Jer hjөrgә baƣ bulьp,
Doşman kyđen qьđđьrьp,
Balqьp torƣan jer bulhьn".
Tigәn hьđen әjtkәn ti,
Hьv kyp hipkәn jerenәn,
Qaraƣaj, şьrşь yѣkәn ti,
Hьvьqqa tөѣ qojmaѣlьq,
Eѣegә lә kipmәѣlek,
Qort, mьr-mađar tөşmәşlek,
Japьraƣь tөrөlөp,
Beđәnәktđj buƣan ti,
Mәnge jәşel qalƣan ti.
Şylgәn mьnь işetkәs,
Şişmә hьvь tygelgәs,
Xәđer mine jaqlavsь,
Keşene ađlap syplәvse,
Bara-bar ađ-mađlap,
Donjanan juq qьlьvsь
Ylem tigәn jav qaldь,
Aŋa irkenlek buldь;
Miŋә jarđam iter u,
Keşene tar-mar iter u,
Tejep ujlap qьvanƣan,
Bar dejevđe jьjnaƣan
Barьna bьnь hөjlәgәn.
Uralƣa baş ejmәѣkә,
Keşegә hьv birmәѣkә
Bar dejevgә quşqan ti.
Ajđar, kөndәr uđƣan ti,
Xalьq torlaq qьlƣan ti,
Ber-berenә jөrөşөp,
Ujnap bergә kөlөşөp,
Qođa-ađna bulьşьp,
Jәşe, qartь joplaşьp,
Qanlь javđan tьnьşьp,
Bajman tabьp tьn esep,
Rәxәtlәnep qalƣan ti.

Mьna ber saq taƣь la,
Hьvәa barƣan qьđđarđь,
Julƣa sьqqan irđәrđe,
Dejevđәr aŋdьp jatqan ti,
Hьvƣa barha jotqan ti,
Julda buha bьvƣan ti,
Jьƣьp qanьn hurƣan ti,
Jөrәgene alƣan ti;
Qajala qalƣan jьlandar,
Keşelәrđe saqqan ti.
Keşelәr mьnan zarlanьp,
Barь qurqьp, jalvarьp,
Uralƣa barь kilgәndәr,
Uralƣa hөjlәp birgәndәr.
Ural xalьqtь tuplaƣan,
Dejevđәrđe haqlaƣan,
Dejevđәr mьnь delgәs tә,
Jer jөđƣnә sьqmaƣan.
Ural qarap tormaƣan,
Iđel, Jajьq, Nөgөştө,
Haqmar, Bytәn batьrđь
Javđarьna baş qьlƣan,
Bulat qьlьsьn alьp,
Yđe aqbuđьn mengәn.
Ajbarlanьp, şav halьp,
Aqbuđ atьn dulatьp,
Jerđә davьl quptarьp,
Hьvđa tulqьn qajnatьp,
Şylgәn kylenә barƣan.
"Kyleŋ urtlap bөtөrәm,
Hьv qaldьrmaj qorotam,
Keşegә tьnlьq birmәgәn
Qalƣan-buѣqan dejevđәn,
Jav bulьvsь Şylgәndәn
Barь xalьqtь qotoltam",
Tejep kylde urtlaƣan,
Kyldәr qajnaj başlaƣan,
Dejevđәr qurqьp şavlaƣan,
Şylgәn barьn tuplaƣan,
Ural kylde hura, ti,
Dejevđәr eskә tula, ti,
Berәm-berәm Uraldьŋ
Jөrәk bavьrьn telә, ti.
Dejev bik kyp tilƣan huŋ,
Jөrәgene telgәn huŋ,
Ural kylde bөrөkkәn, ti,
Qьrƣa sьqqan dejevđe
Batьrđarь totqan ti.
Ural xәldәn tajƣan huŋ,
Bar өmөtө bөtkәn huŋ,
Ajaƣьna baѣalmaj,
Qabat javьn asalmaj,
Ural şunda jьƣьlƣan,
Barь keşe jьjьlƣan,
Il bәxete ine, tip
Barь hьqtap ilaƣan.
Ural:-
Kyrđegeđ barьn kyđ mәn,
Hьv urtalƣan avđьma
Dejevđәr tuldь jav man.
Jөrәgemde teldelәr,
Quldan kөstө aldьlar,
Xalqьm heđgә şunь әjtәm,
Ulandarьm heđgә әjtәm,
Ujьm-ujьm kyldәrđeŋ
Barьnda dejev bulasaq,
Uѣallьƣьn qьlasaq,
Esegeđgә kerәsәk,
Dejevđәrđeŋ qoѣoro
Barьƣьđƣa tejәsәk,
Şunan barьŋ ylәsәk.
Kyldeŋ hьvьn esmәgeđ,
Xaraplьqqa tөşmәgeđ,
Dejevđәrgә buj birep
Qul qavşьrьp tormaƣьđ.
Dejevđәrgә jav asьp,
Diŋgeđ dejevđәn әrsep,
Jerđә torlaq tabьştьm,
Keşelәrđe javьzdan
Qotqarьrƣa tьrьştьm.
Menhәm atьm bar ine,
Qulda bulat bar ine,
Jav tuplarlьq jeremdә
Talaj ulem bar ine;
Quldaş bulьr ilemdә,
Batьr irđәr bar ine,
Şular qәđeren belmәnem,
Batьrlьqqa mahajьp,
Kәŋәş qorop tormanьm,
Jaŋƣьđ başьm ujlanьm,
Uŋmaѣ juldь hajlanьm.
Uladarьm, tьŋlaŋ heđgә әjtәm,
Bigerәk ilem heđgә әjtәm.

Batьr, batьr buhaŋ da,
Batьr belekle tьvhaŋ da,
Ilgә jөrөp il kyrmәj,
Tubьƣьŋdan qan kismәj,
Jөrәgeŋ batьr bula almaѣ.
Javьzƣa juldaş bumaƣьđ,
Kәŋәşheđ eş qьlmaƣьđ,
Ulandarьm, heđgә әjtәm,
Min әrsegәn jeremdә
Keşegә bajman tabьƣьđ,
Javđa buha baş bulьp,
Keşegә il qoroƣođ,
Danlь batьr bulьƣьđ,
Olono olo tejegeđ,
Kәŋәş alьp jөrөgөđ,
Kesene kese tejegeđ,
Kәŋәş birep jөrөgөđ.
Kyđenә syp tөşөrđәj
Kyđheđ torop qalьrđaj,
Jeѣerđәrđeŋ aldьnda
Kyđenә kerpek bulьƣьđ.
Aqbuđ atьm, bulatьm,
Ildә torop qalьr u,
Өѣtөnә menep sabьrđaj,
Javđa qьlьs heltәrđәj,
Batьrƣa menәr at bulьr,
Batьr bumaѣ irđәrgә,
Menәr atьm jat bulьr.
Әsәgeđgә әjtegeđ,
Minәn riza bulhьndar,
Irem xuş bul tihendәr.
Barьƣьđƣa şunь әjtәm,
Jaqşьlьq buhьn - atьƣьq,
Keşe buhьn zatьƣьđ,
Jamanƣa jul qujmaƣьđ,
Jaqşьnan baş tartmaƣьđ, -
Tigәn hyđen әjtkәn dә
Ural batьr ylgәn, ti.
Xalьq utьrьp barьhь
Başьn tybәn ejgәn, ti.
Kyktәn jondođ atьlьp,
Homajƣa oran birgәn, ti.
Homaj qoş tunьn kejep,
Şunda uq osop kilgәn, ti:
Yle jatqan Uraldьŋ
Avьđьnan ypkәn, ti.
Homaj:-
Aj Uralьm, Uralьm,
Jәneŋә kilep jetmәnem,
Ađaq hyđeŋ işetep,
Kyŋelemde baѣmanьm.
Hiŋә jәştә osorsap,
Şatlьƣьmdan qьđ bulьp,
Qoş tunьmdь halƣajnьm.
Javьzdarƣa jav asьp,
Jaqşьlьqqa jul asьp,
Aqbuđ atqa mengәngә,
Bulat qьlьs totqanƣa,
Iŋ bәxetle ber bulьp
Min ođatьp qalƣajnьm.
Jәneŋә kilep jetmәnem,
Avьđьŋdan ypmәnem,
Ni әjtereŋ belmәnem,
Inde xәđer nişlәjem,
Ni әjtergә belmәjem,
Qьđ bulьp kemgә qarajьm,
Homaj ismem qalha la,
Keşelәr qoş tihә lә,
Qoş tunьmdь halmajьm,
Sittәr kyđen alьrlьq
Qabat hьlьv bumajьm.
Hindәj batьr taba almam,
Batьrƣa әsә bula almam,
Aqbuđ atьŋ, bulatqa
Batьr hajlap birә almam,
Qoş kөjөnә qalьrmьn,
Tьv jomorqa halьrmьn,
Balam buha qoş bulьr,
Hineŋ kerheđ ujьŋdaj,
Tөѣө buha, aq bulьr.
Inde nisek itәjem?
Yđeŋ sapqan julьŋa,
Hьđьlьp kilgәn tavьŋa,
Gyreŋ qađьp kymәjem,
Hiŋә bәxet telәjem,
Yđeŋ sapqan đur julьŋ,
Bilen his hьv qьrqalmaѣ.
Hinәn qalƣan đur tavьŋ
Yđ qujnьna alьr u,
Hineŋ dә mәn berlektә
Mәŋge ildә qalьr u.
Өѣtөn aѣtьn diŋgeđđәn,
Өѣtөndә batьr buldьŋ hin,
Bujьna il qorđoŋ hin.
Đur tabьndьŋ qujnьnda
Ilgә zatlь bulьrđaj,
Keşegә tatlь bulьrđaj,
Jәndәj hanap jөrөrđәj,
Taƣь la zatlь bulьrhьŋ,
Juƣalmaѣ altьn bulьrhьŋ,
Keşegә danlь hanalьp,
Donjaƣa batьr bulьrhьŋ".
Tigәn hyđen әjtkәn dә,
Uraldь tavƣa kymgәn, ti,
Yđe osop kitkәn, ti,
Ildәn ƣәjep buƣan, ti.
Ural julь bejek tav,
Ural ƣurь danlь tav,
"Ural" bulьp qalƣan, ti.

Bajtađ jьldar uđƣan huŋ,
Homaj Uralьn haƣьnƣan,
Anьŋ julь bujьnan
Osop jөrөp talpьnƣan,
Uralƣa kilep qajala,
Uraldь ujlap moŋ sәskәn,
Aqqoş bulьp tyl jәjep,
Aqqoş tьvьn yrsetkәn.

Mьnь barь belgәn, ti,
Ural toqomo qoştar, tip,
Ber tuƣandaj kyreşep,
Av avlavđan tьjьşьp,
Aqqoş totop jejmәѣkә,
Tip hәr kemgә әjteşep,
Aqqoş yrsep kitkәn, ti,
Aqqoş ite keşegә
Şuƣa xaram buƣan ti.

Homaj tyđmәj osqan, ti,
Ber kilgәn, ti, kitkәn, ti,
Tьnьs il tip, berәmlәp,
Qoş-qorttarđь ejәrtep,
Yđ artьnan erkeltep,
Taƣь Uralƣa kilgәn, ti.
Şuŋa ejәrep Uralda
Qoş-qort jәnlek tulƣan, ti.
Qoştar kitkәnen belgәs,
Tьnьs il tip işetkәs,
Qatil ygeđe toqomon
Yđe başlap ejәrtep,
"Danlь Ural bujьnda,
Anьŋ matur bujьnda,
Anьŋ tapqan ilendә,
Anьŋ javь qulьnda,
Bergә ƣөmƣr hөrәmen",
Tip ygeđ đә әjtkәn, ti,
Bar toqomon jьjƣan, ti,
U la Uralƣa kilgәn, ti,
Keşegә buj birgәn, ti.

Aqbuđ at ta il gizep,
Jьlqь toqomon jьjьp,
Bar jplqьƣa baş bulьp,
Barьn alьp kilgәn, ti,
Keşelәrgә ьlьƣьp,
Menәrenә at bulьp,
Jьlqь la tyllәp kitkәn, ti.

Aj, kөn hanap Uralƣa
Barь jәnlek tulƣan, ti,
Şul jәnlektәr, qoş-qorttar,
Kilev kөnө keşegә
Aj, jьl hanap belevgә,
Isem bulьp kitkәn, ti.

Ural batьr ylgәn huŋ,
Gurьnda jerhep bөtkәn huŋ,
Gurь balqьp torƣan, ti,
Barьhь la kyrgәn, ti,
Jьjьlьşьp barƣan, ti,
Ber us tupьraq alƣan, ti,
Barь danlap totqan, ti,
Bara-tora u jerđә
Altьn bulьp kitkәn, ti.

Qoş-qort, jәnlek kybәjgәs,
Şişmә hьvь jetmәgәs,
Kyldәn qurqьp esmәgәs,
Xalьqqa hьv jetmәgәs,
Iđel batьr, Jajьqqa,
Nөgөş batьr, Haqmarƣa,
Xalьq jьjьlьp kilgәn, ti,
Nişlәjbeđ tip barьhь
Aptьraşьp әjtkәn, ti.
Iđel ujƣa qalƣan, ti,
Atahьnьŋ bulatьn
Yđ qulьna alƣan, ti,
Aqbuđ atqa mengәndә,
Bөtә xalьqtь jьjƣanda,
- "Esә torƣan hьvđa la,
Jәşәp kilgәn donjala,
Javьz bөtmәj jәn tьvmaѣ,
Tьvha la tьnьs jәşәmәş,
Şylgәngә jav asajьq,
Barьn tar-mar jahajьq,
Hьv đa bulьr keşe өsөn,
Tьnьs bulьr il өsөn",
Tiep hyđen bөtkәndә,
Jav asьrƣa torƣanda,
Homaj kilep jetkәn, ti,
Bьlaj tiep әjtkәn, ti:
-"Batьrđan tьvƣan ir batьr,
Aptьravđa qalьrmь?
Donjaƣa tьvƣan ber jәndeŋ
Ujlap başь jetmәgәn,
Kyŋelenә kilmәgәn,
Diŋgeđenә jul halьp,
Dejevđәren tav qьlьp,
Bөtә diŋgeđ qorotop,
Jөrөgәn julьn il qьlьr,
Tip kem genә ujlaƣan?
Ataŋ yđe ylhә lә,
Bulatь qaldь qulьnda,
Buđ atь qaldь janьŋda,
Ataŋ dejevđәn tav өjhә,
Spqan jeren jul ithә,
Jaman hьvđь bөtөrhә,
Ilde bergә tuplaha,
Heđgә ađaq ataƣьđ,
"Kyldeŋ hьvьn esmәgeđ,
Esep әrәm bumaƣьđ,"
Tiep heđgә әjtte bit..
Şylgәngә jav ashaŋ da,
Anь tar-mar ithәŋ dә,
Kylenәn il mandьmaѣ,
Әsә hөtөndәj bulьp,
Ilde mәŋge huƣarmaѣ",
Tigәn hyđđe işetkәs,
Iđel ujƣa qalƣan,ti,
Aqbuđ attan tөşkәn, ti,
Atahьnьŋ bulatьn
Yđ qulьna alƣan, ti,
Bejek tavƣa mengәn dә,
Irәmәllәp torƣan, ti.
Xalьq barp la Iđeldeŋ
Ni eşlәven kөtkәn, ti,
"Atajьmdьŋ qulьnda
Bulat dejev turanь,
Uraldan tьvƣan ul bulьp,
Xalьqtь hьvhьđ qaŋƣьrtьp,
Batьr isme kytәrep,
Hьv tabalmaj tilmerep,
Torov irlek bulamь?"
Tigәndә Iđel irәjep,
Tavđь jara sapqan, ti.
Kөmөştәj ber aq jьlƣa
Saltьrap şunda uq aqqan, ti,
Tavđь bujlap kitkәn, ti,
Әzrәqәnәn bar buƣan
Jaman tavƣa jetkәn, ti,
Tav jьlƣanь bьvƣan, ti,
Iđel kilep uqtalьp,
Bilen өđә sapqan, ti,
Jьlƣa arь aqqan, ti,
Iđel barь torƣan tav,
Irәmәllәp sapqan tav,
Jьlƣa sьƣьp aqqan tav,
"IrәmәlӘ bulьp qalƣan, ti.
Jьlƣa bьvƣan đur tavь
Өđә sapqan urьnь
"Qьrьqqь" bulьp qalƣan, ti.
Iđel batьr tapqan hьv,
Sьltьrap matur aqqan hьv,
"Iđel" bulьp qalƣan, ti.
Barь kilep eskәn, ti,
Hьv aqqanьn kyđәtep,
Barьhь la qьvanьp,
Bьlaj tiep әjtkәn ,ti:
"Iđel batьr tapqan aq jьlƣahь
Sьltьrap ta aƣa la yđәndәn,
Tәmle Iđelkәj hьvđarь la,
Bөtөrәler hьv kөѣәgәn ujđarđь şu,
Qьvandьra qan ilaƣan ildәrđe.
Ƣөmөrđәr yk telәp il jьrlanь
Batьr tьvƣan tip yk Uraldan:
Tәmle aj Iđel hьvđarp la,
Bөtөrәler hьv kөѣәgәn ujđarđь şu,
Qьvandьra qan ilaƣan ildәrđe".

Tip barь la maqtaƣan,
Qan ilavđan tuqtaƣan,
Barь xalьq erkelep,
Ber Iđeldeŋ bujьnda
Jәmle tuƣaj, ujьnda
Torlaq qora başlaƣas,
Aj, jьl hanap tyllәgәs,
Ildә keşe kybәjgәn,
Iđel bujь tarajƣan,
Dyrt batьr ul jьjьlьp,
Bergә utьrьp ujlaƣan,
Jajьq, Nөgөş, Haqmarđar,
Taƣь urьn eđlәgәn,
Iđel hьmaq bьlar đa
Almaşlaşьp, ber-bere
Bulat man sapqandar,
Alarđan da өs jьlƣa
Sьltьraşьp aqqandar.
Bьlar xalьqtь jьjƣandar,
Dyrt batьrƣa bylgәndәr;
Dyrt jьlƣanь bujlatьp
Torlaq qorop taralьp,
Ajrьm torlaq qorƣandar.
Dyrt batьrđьŋ iseme
Dyrt jьlƣaƣa at bulьp,
Onotolmaѣ zat bulьp,
Bьvьn-bьvьn qalƣandar.

Zircon - This is a contributing Drupal Theme
Design by WeebPal.
Яндекс.Метрика